Uredba (EU) 2025/2518 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2025 o določitvi dodatnih postopkovnih pravil o izvrševanju Uredbe (EU) 2016/679 (Besedilo velja za EGP)

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L

2025/2518

12.12.2025

UREDBA (EU) 2025/2518 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 26. novembra 2025

o določitvi dodatnih postopkovnih pravil o izvrševanju Uredbe (EU) 2016/679

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 16 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (3) vzpostavlja decentraliziran sistem izvrševanja, katerega cilj je zagotoviti dosledno razlago in uporabo navedene uredbe v primerih v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov. V teh primerih decentralizirani sistem izvrševanja zahteva sodelovanje med nadzornimi organi, da bi dosegli soglasje. Kadar nadzorni organi ne morejo doseči soglasja, je z Uredbo (EU) 2016/679 določeno, da spore rešuje Evropski odbor za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: odbor).

(2)

Za nemoteno in učinkovito delovanja mehanizma za sodelovanje oziroma mehanizma za reševanje sporov, kot je določeno v členih 60 in 65 Uredbe (EU) 2016/679, je treba določiti pravila za postopke, ki jih vodijo nadzorni organi v primerih čezmejne obdelave osebnih podatkov, in za postopke odbora pri reševanju sporov, vključno z obravnavo pritožb. Zato je treba določiti tudi pravila v zvezi z uveljavljanjem pravice do zaslišanja, preden nadzorni organi in, odvisno od primera, odbor sprejmejo odločitev.

(3)

Ker na tem področju ni pravil Unije, mora vsaka država članica v skladu z načelom postopkovne avtonomije držav članic določiti podrobna pravila upravnih in sodnih postopkov, katerih namen je zagotoviti visoko raven varstva pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije. Postopkovno pravo vsake države članice bi se zato moralo uporabljati za nadzorne organe, če ta uredba ne usklajuje področja in dokler taka nacionalna postopkovna pravila ne ovirajo načel učinkovitosti in enakovrednosti prava Unije.

(4)

Namen te uredbe je zagotoviti, da se preiskave v primerih v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov izvajajo v skladu z načelom dobrega upravljanja, zlasti da se izvajajo nepristransko, pravično in v razumnem roku. S to uredbo so zato določena nekatera horizontalna načela v zvezi s postopki za izvrševanje Uredbe (EU) 2016/679 v takih primerih.

(5)

Pritožbe so bistven vir informacij za odkrivanje kršitev pravil o varstvu podatkov. Informacije, ki jih pritožnik predloži v okviru vložene pritožbe ali pri izražanju svojih stališč, lahko vključujejo argumente in dokaze, ki lahko pripomorejo k nadaljevanju preiskave. Vzpostaviti je treba jasne in učinkovite postopke za obravnavo pritožb v primerih v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov, saj lahko pritožbo obravnava nadzorni organ, ki ni organ, pri katerem je pritožba vložena.

(6)

Pritožbo bi bilo treba razumeti kot zahtevek, ki ga posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, vloži pri nadzornem organu v skladu s členom 77(1) ali členom 80 Uredbe (EU) 2016/679. Zgolj poročanje o domnevnih kršitvah, ki ne zadevajo obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se ti podatki nanašajo, zahteve upravljavcev ali obdelovalcev za nasvet ali splošne zahteve v zvezi z uporabo Uredbe (EU) 2016/679, ki jih vložijo upravljavci, obdelovalci ali fizične osebe, se ne bi smele šteti za pritožbo.

(7)

Da bi bila pritožba v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov dopustna, mora vsebovati določene informacije. Za dopustnost take pritožbe se ne bi smele zahtevati dodatne informacije poleg tistih, ki so določene v tej uredbi. Še naprej se uporabljajo upravne ureditve in zahteve glede dopustnosti pritožb na podlagi nacionalnega prava nadzornega organa, pri katerem je vložena pritožba, na primer jezik, zastaranje, sredstva za identifikacijo, elektronski obrazec, posebna predloga ali podpis.

(8)

Kontaktni podatki osebe, ki vlaga pritožbo, bi lahko zajemali poštni naslov, kraj prebivališča in, kadar je na voljo, elektronski naslov. Ob vložitvi pritožbe je treba jasno opredeliti dejstvo, da je pritožnik fizična oseba, ki ne more uveljavljati svoje pravice do vložitve pritožbe brez pomoči pravnega zastopnika, na primer zato, ker je otrok, invalid ali ranljiv, in zato svoje pravice uveljavlja prek druge osebe, kot je eden od staršev, zakoniti skrbnik ali družinski član, pod pogojem, da je tako zastopanje dovoljeno na podlagi nacionalnega prava.

(9)

Kadar pritožbo vlaga neprofitno telo, organizacija ali združenje iz člena 80 Uredbe (EU) 2016/679, bi bilo treba predložiti dokazilo, da je bilo telo, organizacija ali združenje ustrezno ustanovljeno v skladu s pravom države članice, skupaj z imenom in kontaktnimi podatki takega telesa, organizacije ali združenja ter dokazilom, da tako telo, organizacija ali združenje deluje na podlagi pooblastila posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ureditve in postopki za tako dokazilo so določeni v skladu s pravom države članice nadzornega organa, pri katerem je vložena pritožba.

(10)

Od pritožnika se ne bi smelo zahtevati, da mora pred vložitvijo pritožbe stopiti v stik s preiskovano stranko, da bi bila pritožba dopustna. Kadar se pritožba nanaša na uveljavljanje pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, za katero mora ta posameznik nasloviti zahtevo na upravljavca, bi morala biti ta zahteva naslovljena na upravljavca pred vložitvijo pritožbe.

(11)

Nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, bi moral s predhodnim sklepom določiti, ali se pritožba nanaša na čezmejno obdelavo osebnih podatkov, nadzorni organ, za katerega se domneva, da je pristojen, da deluje kot vodilni nadzorni organ v skladu s členom 56(1) Uredbe (EU) 2016/679, in ali se uporablja člen 56(2) navedene uredbe. Kadar ni bil začet postopek za zgodnjo rešitev, bi moral nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, posredovati dopustne pritožbe nadzornemu organu, za katerega se domneva, da je pristojen za ukrepanje kot vodilni nadzorni organ, in o tem obvestiti pritožnika. Ugotovitev dopustnosti pritožbe s strani nadzornega organa, pri katerem je vložena pritožba, bi morala biti za vodilni nadzorni organ zavezujoča.

(12)

Pomembno je, da nadzorni organi pritožniku olajšajo predložitev vseh zahtevanih informacij, na primer z zagotavljanjem predlog ali elektronskih obrazcev, ob upoštevanju ustreznih smernic odbora. Nadzorni organi lahko olajšajo vložitev pritožb v uporabniku prijazni elektronski obliki in ob tem upoštevajo potrebe invalidov, če informacije, ki se zahtevajo od pritožnika, ustrezajo zahtevanim informacijam. Za dopustnost pritožbe se ne ne bi smele zahtevati nobene dodatne informacije.

(13)

Za lažjo obravnavo pritožbe bi morali imeti nadzorni organi možnost, da od pritožnika zahtevajo dodatne informacije. Kadar manjkajo določene informacije, ki so potrebne, da se pritožba šteje za dopustno, bi lahko nadzorni organ, pri katerem je ta pritožba vložena, stopil v stik s pritožnikom, da bi pridobil manjkajoče informacije, kadar je to izvedljivo. Kadar je pritožba nedopustna, bi jo moral nadzorni organ razglasiti za nedopustno in pritožnika obvestiti o manjkajočih informacijah v roku iz te uredbe, da bi lahko pritožnik vložil dopustno pritožbo.

(14)

Kadar vodilni nadzorni organ, potem ko je od nadzornega organa prejel dopustno pritožbo v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov, od pritožnika zahteva dodatne informacije, da omogoči popolno preiskavo pritožbe, bi mu moral nadzorni organ, pri katerem je pritožba vložena, pomagati, med drugim tako, da po potrebi stopi v stik s pritožnikom, da bi pridobil zahtevane informacije.

(15)

Kadar vodilni nadzorni organ začne preiskavo na podlagi pritožbe, bi morale biti preiskovane stranke brez odlašanja obveščene o vložitvi te pritožbe in njenih glavnih elementih. Vendar lahko vodilni nadzorni organ zagotavljanje takih informacij odloži za toliko časa, kolikor je potrebno za zaščito celovitosti preiskave in omogočanje učinkovitega izvajanja preiskovalnih ukrepov.

(16)

Za zagotovitev učinkovitega delovanja mehanizmov za sodelovanje in skladnost iz poglavja VII Uredbe (EU) 2016/679 je pomembno, da se primeri pritožb v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov rešijo pravočasno ter v duhu lojalnega in učinkovitega sodelovanja, na katerem temelji člen 60 Uredbe (EU) 2016/679. Vodilni nadzorni organ bi moral svojo pristojnost izvajati v okviru tesnega sodelovanja z drugimi zadevnimi nadzornimi organi. Podobno bi morali zadevni nadzorni organi dejavno sodelovati že v zgodnji fazi preiskave in si prizadevati za soglasje, pri čemer bi morali v celoti izkoristiti orodja iz Uredbe (EU) 2016/679. Pomembno je, da sodelovanje med nadzornimi organi temelji na odprtem dialogu, ki zadevnim nadzornim organom omogoča, da z izmenjavo izkušenj in stališč z vodilnim nadzornim organom smiselno prispevajo k poteku preiskave, pri čemer se ustrezno upošteva diskrecijska pravica posameznega nadzornega organa. Nadzorni organi bi morali postopke izvajati hitro in učinkovito ter med seboj lojalno in učinkovito sodelovati, po potrebi tudi z zagotavljanjem podpore in takojšnjim odzivanjem na zahteve.

(17)

Nadzorni organi bi morali o pritožbah odločiti v razumnem časovnem okviru. Zato ta uredba določa roke. Razumen časovni okvir je odvisen od okoliščin posameznega primera in zlasti njegovega konteksta, različnih postopkovnih korakov vodilnega nadzornega organa, ravnanja preiskovanih strank in pritožnika tekom postopka in kompleksnosti zadeve. Za učinkovito zaščito temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov je pomembno, da se pritožbe obravnavajo učinkovito in hitro. Odvisno od okoliščin primera je lahko čas, potreben za obravnavo pritožbe, krajši od roka, določenega v tej uredbi. Učinkovito sodelovanje med vodilnim nadzornim organom in drugimi zadevnimi nadzornimi organi lahko prav tako pozitivno vpliva na hitrost obravnavanja primerov.

(18)

Pritožnik bi moral imeti možnost, da komunicira izključno z nadzornim organom, pri katerem je vložena njegova pritožba. Ta možnost pritožniku ne preprečuje, da neposredno komunicira z drugim nadzornim organom, vključno z vodilnim nadzornim organom.

(19)

Pomembno je upoštevati osebne podatke, ki se obdelujejo, in položaj posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na primer kadar se pritožba nanaša na obdelavo osebnih podatkov otrok.

(20)

Vodilni nadzorni organ bi moral nadzornemu organu, pri katerem je vložena pritožba, zagotavljati informacije o napredku preiskave, ki so potrebne za ustrezno obveščanje pritožnika.

(21)

Da bi lahko nadzorni organi hitro odpravili kršitve Uredbe (EU) 2016/679 in zagotovili hitro rešitev za pritožnike, bi si morali po potrebi prizadevati za rešitev pritožb s postopkom za zgodnjo rešitev v skladu s to uredbo. Nadzorni organ bi moral v ta namen ugotoviti, ali je bila kršitev, zatrjevana v pritožbi, odpravljena tako, da je pritožba brezpredmetna. Državam članicam ni treba uvesti novih postopkov na podlagi nacionalnega prava, ki bi njihovim nadzornim organom omogočili reševanje pritožbe s postopkom za zgodnjo rešitev.

(22)

Pritožbo bi bilo treba rešiti s postopkom za zgodnjo rešitev le, kadar pritožnik ni pravočasno ugovarjal ugotovitvi, da je bila domnevna kršitev odpravljena in je zato pritožba brezpredmetna. Zgodnja rešitev pritožbe bi se zato morala uporabljati v primerih, ko lahko pritožnik ustrezno oceni predlagani izid.

(23)

Zgodnja rešitev pritožbe je lahko zlasti priročna za hitro rešitev pritožb v zvezi s kršitvami pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz poglavja III Uredbe (EU) 2016/679 v korist pritožnika. Ta zgodnja rešitev pritožbe bi morala nadzornemu organu, pri katerem je vložena pritožba, ali vodilnemu nadzornemu organu omogočiti, da na podlagi predhodnega sodelovanja z upravljavcem in pod pogojem, da so bili pridobljeni ustrezni dokazi, ugotovi, da je pritožba brezpredmetna.

(24)

Zgodnja rešitev pritožbe s postopkom za hitro rešitev ne bi smela posegati v izvajanje pooblastil vodilnega nadzornega organa v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 o isti zadevi, na primer v primeru sistemskih ali ponavljajočih se kršitev navedene uredbe.

(25)

Kadar vodilni nadzorni organ, kateremu je bila posredovana pritožba meni, da je pritožbo mogoče rešiti s postopkom za zgodnjo rešitev, bi bilo treba drugim zadevnim nadzornim organom predložiti osnutek odločitve na podlagi člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679, da se sprejme končna odločitev v skladu s členom 60(7) Uredbe (EU) 2016/679, s katero se ugotovi, da je bila domnevna kršitev odpravljena in da je pritožbo ali del pritožbe rešil vodilni nadzorni organ. Predloženi osnutek odločitve bi zato lahko poenostavili in omejili zgolj na informacijo, da je bila pritožba v celoti ali delno rešena s postopkom za zgodnjo rešitev, pri tem pa navedli razloge, na katerih temelji odločitev, in obseg rešitve ter potrdili, da je torej pritožba brezpredmetna. V teh primerih bi moral vodilni nadzorni organ osnutek odločitve neposredno predložiti drugim zadevnim nadzornim organom, ne da bi mu bilo treba pripraviti in razposlati povzetek ključnih vprašanj ali predhodnih ugotovitev.

(26)

Kadar vodilni nadzorni organ oblikuje predhodno stališče o glavnih vprašanjih preiskave, bi moral imeti vodilni nadzorni organ možnost, da sodeluje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi po enostavnem postopku sodelovanja. Enostavni postopek sodelovanja bi bilo treba uporabiti za vsak primer posebej, če vodilni nadzorni organ meni, da ni nikakršnega razumnega dvoma o obsegu preiskave ter da ugotovljena pravna in dejanska vprašanja ne zahtevajo dodatnega sodelovanja, ki bi bilo potrebno za namene zapletene preiskave, zlasti kadar se ta vprašanja lahko obravnavajo na podlagi značilnosti zadeve in predhodnih odločitev v podobnih zadevah. Poleg tega je pomembno, da vodilni nadzorni organ upošteva tudi sodno prakso in smernice, ki jih je odbor sprejel v zvezi z domnevnimi kršitvami Uredbe (EU) 2016/679, ki jih je treba preiskati, ko meni, da bo verjetno doseženo soglasje o glavnih elementih zadeve. Enostavni postopek sodelovanja se načeloma ne uporablja, kadar zadeva povzroča sistemske ali ponavljajoče se težave v več državah članicah, se nanaša na splošno pravno vprašanje v zvezi z razlago, uporabo ali izvrševanjem Uredbe (EU) 2016/679, je povezana s prekrivanjem varstva podatkov z drugimi pravnimi področji, v več državah članicah vpliva na veliko število posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali je povezana z velikim številom pritožb v več državah članicah ali kadar bi lahko obstajalo veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(27)

Kadar namerava vodilni nadzorni organ uporabiti enostavni postopek sodelovanja, bi moral o tem obvestiti druge zadevne nadzorne organe in zagotoviti vse ustrezne informacije v zvezi z značilnostmi zadeve in pritožbe, vključno z glavnimi upoštevnimi dejstvi in domnevno kršitvijo, ki jo je treba preiskati. Kadar se uporabi enostavni postopek sodelovanja, bi moral vodilni nadzorni organ še naprej sodelovati z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in predložiti osnutek odločitve v rokih, določenih v tej uredbi.

(28)

Kadar mora nadzorni organ v določenih rokih sprejeti določene postopkovne korake, je namen teh rokov zagotoviti, da se postopek nadaljuje in konča v razumnem času. Ti roki nadzornim organom ne preprečujejo, da sprejmejo zahtevane postopkovne korake po njihovem izteku. Zato je treba zagotoviti, da se izvedba teh postopkovnih korakov po izteku ustreznih rokov ne more šteti kot razlog za nezakonitost ali neveljavnost zadevnega postopkovnega koraka ali končne odločitve.

(29)

Vodilni nadzorni organ bi moral imeti možnost, da podaljša rok za predložitev osnutka odločitve. Taka podaljšanja bi se morala uporabljati le izjemoma, in sicer zaradi kompleksnosti zadeve. Drugi zadevni nadzorni organi bi morali biti obveščeni in imeti možnost, da nasprotujejo podaljšanju, kar bi moral vodilni nadzorni organ upoštevati pri odločanju o uporabi podaljšanja roka in po potrebi o trajanju tega podaljšanja.

(30)

Kadar vodilni nadzorni organ podaljša rok za predložitev osnutka odločitve, bi morali imeti drugi zadevni nadzorni organi možnost, da vodilni nadzorni organ obvestijo, da je po njihovi oceni treba ukrepati za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Kadar je vodilni nadzorni organ obveščen o taki oceni in osnutka odločitve ne predloži v podaljšanem roku, bi bilo treba domnevati, da je nujna potreba po ukrepanju iz člena 66(1) Uredbe (EU) 2016/679 podana. Ne glede na to možnost je nujni postopek še vedno na voljo nadzornim organom pod pogoji iz člena 66 Uredbe (EU) 2016/679.

(31)

Da bi zagotovili učinkovito vodenje postopkov brez poseganja v postopkovno avtonomijo držav članic, je bolje, da so pravna sredstva zoper postopkovne korake, ki jih sprejmejo nadzorni organi, na voljo le v povezavi s pravnim sredstvom zoper končno odločitev, razen če postopkovni korak sam po sebi nepopravljivo vpliva na pravice preiskovane stranke ali pritožnika, ne glede na končno odločitev.

(32)

Zlasti je pomembno, da nadzorni organi soglasje o ključnih vidikih zadeve dosežejo čim prej ter pred sprejetjem osnutka odločitve iz člena 60 Uredbe (EU) 2016/679.

(33)

Izmenjava ustreznih informacij med vodilnim nadzornim organom in drugimi zadevnimi nadzornimi organi je pomemben element v podporo duhu učinkovitega in lojalnega sodelovanja. Ta izmenjava in pravočasno zagotavljanje specifičnih informacij s strani vodilnega nadzornega organa stalno potekata med preiskavo, zahtevani dokumenti in podrobnosti pa se lahko razlikujejo glede na kompleksnost zadeve. Odvisno od faze preiskave in okoliščin zadeve bi lahko ustrezne informacije med drugim vključevale izmenjavo korespondence z upravljavcem ali posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, v zvezi s pritožbo ali preiskavo, pripravljalne dokumente za revizijo ali inšpekcijski pregled ali predhodno tehnično ali pravno oceno vodilnega nadzornega organa kot rezultat določenega koraka v njegovi preiskavi.

(34)

Vodilni nadzorni organ bi moral drugim zadevnim nadzornim organom brez odlašanja zagotoviti vse ustrezne informacije, potem ko so na voljo, vendar bi morali tudi drugi zadevni nadzorni organi proaktivno dati na voljo vse ustrezne informacije, ki se jim zdijo koristne za oceno pravnih in dejanskih elementov zadeve. Izmenjava ustreznih informacij bi morala podpirati hitro in učinkovito sodelovanje med nadzornimi organi, v nekaterih primerih pa bi lahko slonela na povzetku, izvlečkih ali kopijah dokumentov, da bi se olajšalo hitro razumevanje zadeve, hkrati pa omogočala predložitev dodatnih informacij, kadar bi bile potrebne. Da bi se olajšala učinkovita in ustrezna izmenjava zadevnih informacij med nadzornimi organi, bi moral imeti odbor možnost, da določi ureditve in zahteve za izmenjavo teh informacij.

(35)

V sklopu ustreznih informacij o posamezni zadevi bi moral vodilni nadzorni organ drugim zadevnim nadzornim organom predložiti povzetek ključnih vprašanj, v katerem bi navedel svoje predhodno stališče glede glavnih vprašanj v preiskavi. Ta povzetek bi moral posredovati dovolj zgodaj, da se omogoči učinkovita vključitev stališč, ki jih predložijo drugi zadevni nadzorni organi, hkrati pa v fazi, ko ima dovolj elementov, da lahko oblikuje svoja stališča glede zadeve, po potrebi na podlagi predhodne analize in morebitnih začetnih preiskovalnih ukrepov. Povzetek ključnih vprašanj bi lahko po potrebi zajemal tudi predhodno opredelitev morebitnih popravnih ukrepov, kadar ima vodilni nadzorni organ dovolj elementov, da oblikuje predhodno stališče glede teh ukrepov, zlasti kadar je mogoče določbe Uredbe (EU) 2016/679, ki jih zadeva domnevna kršitev, zlahka opredeliti v zgodnji fazi.

(36)

Zadevni nadzorni organi bi morali imeti možnost, da predložijo pripombe na povzetek ključnih vprašanj, tudi na različne zadeve, kot so obseg preiskave, opredelitev domnevnih kršitev ter opredelitev dejanskih in pravnih vprašanj, ki so pomembna z vidika preiskave. Ker obseg preiskave določa zadeve, ki jih mora vodilni nadzorni organ preiskati, bi si morali nadzorni organi prizadevati, da se čim prej doseže soglasje o obsegu preiskave.

(37)

Za učinkovito in vključujoče sodelovanje med vodilnim nadzornim organom in vsemi drugimi zadevnimi nadzornimi organi je pomembno, da so povzetki ključnih vprašanj in pripombe zadevnih nadzornih organov jedrnati ter dovolj jasno in natančno formulirani, da so zlahka razumljivi vsem nadzornim organom. Pravne argumente bi bilo treba združiti glede na del povzetka ključnih vprašanj, na katerega se nanašajo. Povzetek ključnih vprašanj in pripombe zadevnih nadzornih organov je mogoče dopolniti z dodatnimi dokumenti. Vendar zgolj sklic na dodatne dokumente v pripombah zadevnega nadzornega organa ne more nadomestiti pomanjkanja navedbe bistvenih pravnih ali dejanskih argumentov, ki jih je treba navesti v pripombah. Temeljne pravne in dejanske okoliščine, na katere se sklicujejo taki dokumenti, morajo biti v sami pripombi vsaj na kratko, vendar dosledno in razumljivo, navedene.

(38)

Nadzorni organi bi morali imeti možnost uporabiti vsa potrebna sredstva za dosego soglasja v duhu lojalnega in učinkovitega sodelovanja. Kadar se mnenja vodilnega nadzornega organa in drugih zadevnih nadzornih organov glede obsega preiskave, ki temelji na pritožbi, vključno z določbami Uredbe (EU) 2016/679 glede domnevne kršitve, ki se bo preiskovala, razlikujejo ali če se pripombe zadevnih nadzornih organov nanašajo na pomembno spremembo kompleksne pravne ali dejanske ocene ali predhodno opredelitev morebitnih popravnih ukrepov, lahko zadevni nadzorni organi uporabijo orodja iz členov 61 in 62 Uredbe (EU) 2016/679.

(39)

Z Uredbo (EU) 2016/679 je nadzornemu organu omogočeno, da od odbora zahteva nujno zavezujočo odločitev, kadar pristojni nadzorni organ ni sprejel ustreznega ukrepa, ko je ukrepanje nujno, da se zaščitijo pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Kadar nadzorni organi po uporabi sredstev iz te uredbe ne dosežejo soglasja o obsegu preiskave, ki temelji na pritožbi, bi se moralo v skladu s to uredbo šteti, da so izpolnjeni pogoji iz člena 66(3) Uredbe (EU) 2016/679, v skladu s katerimi se zahteva nujna zavezujoča odločitev, vodilni nadzorni organ pa bi moral zahtevati nujno zavezujočo odločitev odbora. Nujna zavezujoča odločitev odbora o obsegu preiskave, ki temelji na pritožbi, ne more vplivati na izid preiskave vodilnega nadzornega organa ali učinkovitost pravice preiskovanih strank do zaslišanja.

(40)

Pritožniku bi bilo treba podeliti postopkovne pravice, kolikor to zadeva njegove pravice in svoboščine, ki jih ima kot posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki. Postopkovni koraki, določeni v tej uredbi, ki se nanašajo na sodelovanje med nadzornimi organi, pritožniku ali preiskovanim strankam ne podeljujejo pravic. Zato ta uredba pojasnjuje, katere določbe o postopkovnih korakih posameznikom ali preiskovanim strankam ne podeljujejo pravic oziroma jih ne omejujejo.

(41)

Pritožniki bi morali imeti pred sprejetjem odločitve, ki nanje negativno vpliva, možnost, da izrazijo svoja stališča. Zato bi moral imeti pritožnik v primeru popolne ali delne zavrnitve ali zavrženja pritožbe v primeru v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov možnost, da izrazi svoja stališča pred predložitvijo osnutka odločitve na podlagi člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679, spremenjenega osnutka odločitve na podlagi člena 60(5) navedene uredbe ali zavezujoče odločitve odbora na podlagi člena 65(1), točka (a), navedene uredbe.

(42)

V primeru popolne ali delne zavrnitve ali zavrženja pritožbe v primeru v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov je treba pojasniti delitev odgovornosti med vodilnim nadzornim organom in nadzornim organom, pri katerem je vložena pritožba. Nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, bi moral kot kontaktna točka za pritožnika med preiskavo pridobiti stališča pritožnika glede predlagane popolne ali delne zavrnitve ali zavrženja pritožbe, poleg tega pa bi moral biti ta organ odgovoren za vso komunikacijo s pritožnikom. Vsa ta komunikacija bi se morala posredovati vodilnemu nadzornemu organu. Ker je nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, odgovoren za sprejetje končne odločitve o popolni ali delni zavrnitvi ali zavrženju pritožbe na podlagi člena 60(8) in (9) Uredbe (EU) 2016/679, bi moral vodilni nadzorni organ v sodelovanju z nadzornim organom, pri katerem je vložena pritožba, pripraviti osnutek odločitve na podlagi člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679. To sodelovanje zajema možnost, da se nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, zaprosi za pomoč pri pripravi takega osnutka.

(43)

Za učinkovito izvrševanje pravil Unije o varstvu podatkov je potrebno popolno spoštovanje pravice preiskovanih strank do obrambe kot temeljnega načela prava Unije, ki ga je treba spoštovati v vseh okoliščinah, pri čemer so te pravice zlasti pomembne v postopkih, v katerih se bi se lahko naložile kazni.

(44)

Za učinkovito zaščito pravice do dobrega upravljanja in pravice do obrambe, kot sta določeni v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), je pomembno, da se določijo jasna pravila o uveljavljanju pravice vsake osebe do zaslišanja pred sprejetjem kakršnega koli posameznega ukrepa, ki nanjo negativno vpliva.

(45)

Pravila v zvezi z upravnim postopkom, ki ga nadzorni organi uporabljajo pri izvrševanju Uredbe (EU) 2016/679, bi morala zagotavljati, da lahko preiskovane stranke v celotnem postopku učinkovito predstavijo svoja stališča glede resničnosti in upoštevnosti zatrjevanih dejstev in okoliščin ter ugovorov, ki jih predloži nadzorni organ, ter s tem uveljavljajo svojo pravico do obrambe. Predhodne ugotovitve določajo predhodno stališče glede domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679 po preiskavi. Predstavljajo torej bistven postopkovni zaščitni ukrep, ki zagotavlja spoštovanje pravice do zaslišanja. Preiskovanim strankam bi bilo treba predložiti dokumente, potrebne za učinkovito obrambo in predložitev pripomb na obtožbe, in sicer tako, da se jim omogoči dostop do upravnega spisa.

(46)

S temi pravili ne bi smeli posegati v možnost nadzornih organov, da v skladu z nacionalnim pravom odobrijo nadaljnji dostop do upravnega spisa, da bi lahko med postopkom prisluhnili stališčem katere od preiskovanih strank ali pritožnika v skladu z veljavnim nacionalnim pravom vodilnega nadzornega organa.

(47)

Predhodne ugotovitve opredeljujejo obseg preiskave in s tem obseg morebitne prihodnje končne odločitve, sprejete, odvisno od primera, na podlagi zavezujoče odločitve, ki jo odbor izda na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679, ki se lahko naslovi na upravljavce ali obdelovalce. Tudi če so jedrnate, morajo biti predhodne ugotovitve dovolj jasne, da se lahko preiskovane stranke ustrezno seznanijo z naravo domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679. Obveznost, da se preiskovanim strankam predložijo vse informacije, ki jih potrebujejo za ustrezno obrambo, je izpolnjena, če v končni odločitvi niso zatrjevane druge kršitve preiskovanih strank kot tiste, ki so navedene v predhodnih ugotovitvah, in če se upoštevajo le dejstva, o katerih so imele preiskovane stranke priložnost izraziti svoja stališča. Vendar pa ni treba, da je končna odločitev vodilnega nadzornega organa enaka predhodnim ugotovitvam. Vodilnemu nadzornemu organu bi bilo treba dovoliti, da v končni odločitvi upošteva odgovore preiskovanih strank na predhodne ugotovitve ter po potrebi na spremenjeni osnutek odločitve na podlagi člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679. Vodilni nadzorni organ bi moral imeti možnost, da sam oceni dejstva in pravne argumente, ki so jih predložile preiskovane stranke, da bi bodisi zavrnil argumente, če nadzorni organ ugotovi, da so neutemeljeni, bodisi dopolnil in preoblikoval svoje dejanske in pravne ugotovitve v podporo argumentom, ki jih navaja. Na primer upoštevanje argumenta preiskovane stranke v upravnem postopku, ne da bi ji bila dana možnost, da pred sprejetjem končne odločitve v zvezi s tem izrazi mnenje, samo po sebi ne more pomeniti kršitve pravice do obrambe.

(48)

S to uredbo so določena pravila za primere, ko mora vodilni nadzorni organ v skladu z nacionalnim pravom še naprej sodelovati v nadaljnjih nacionalnih postopkih v zvezi z isto zadevo, na primer v upravnih pritožbenih postopkih.

(49)

Preiskovanim strankam bi morala biti pravica do zaslišanja zagotovljena pred predložitvijo spremenjenega osnutka odločitve na podlagi člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 ali pred sprejetjem zavezujoče odločitve odbora na podlagi člena 65(1), točka (a), navedene uredbe. Novi pravni elementi vključujejo ustrezne in utemeljene ugovore, kadar ti vsebujejo pravne ocene, ki niso enake tistim, ki jih je vodilni nadzorni organ predlagal v osnutku odločitve, predloženem na podlagi člena 60(4) Uredbe (EU) 2016/679.

(50)

Pritožnikom bi bilo treba omogočiti, da se vključijo v postopek, ki ga začne nadzorni organ, da bi se opredelila ali pojasnila vprašanja v zvezi z morebitno kršitvijo Uredbe (EU) 2016/679. Dejstvo, da je nadzorni organ že začel preiskavo v zvezi s predmetom pritožbe ali da bo pritožbo obravnaval v okviru preiskave po uradni dolžnosti po prejemu pritožbe, ne preprečuje, da bi se posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, opredelilo kot pritožnika. Preiskava nadzornega organa v zvezi z morebitno kršitvijo Uredbe (EU) 2016/679 s strani upravljavca ali obdelovalca je postopek, ki ga nadzorni organ pri izpolnjevanju svojih nalog iz člena 57(1) navedene uredbe začne na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe. Preiskovane stranke in pritožnik niso v enakem postopkovnem položaju, zato je bistveno zaščititi pravico preiskovane stranke do obrambe. Preiskovane stranke in pritožnik se lahko sklicujejo na temeljno pravico do zaslišanja, kadar odločitev negativno vpliva na njihov pravni položaj.

(51)

Pritožniki bi morali imeti možnost, da predložijo pisna stališča glede predhodnih ugotovitev, če se ta stališča nanašajo na njihovo pritožbo v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov. Vendar pa ne bi smeli imeti dostopa do poslovnih skrivnosti ali drugih zaupnih informacij, ki so last preiskovanih strank ali tretjih oseb.

(52)

Pomembno je, da nadzorni organi pri določanju rokov, v katerih morajo preiskovane stranke in pritožniki predložiti stališča glede predhodnih ugotovitev, upoštevajo kompleksnost vprašanj, izpostavljenih v predhodnih ugotovitvah, da se preiskovanim strankam in pritožnikom zagotovi zadostna priložnost, da smiselno izrazijo svoja stališča glede izpostavljenih vprašanj.

(53)

Izmenjava stališč med nadzornimi organi pred predložitvijo osnutka odločitve vključuje odprt dialog in obsežno izmenjavo stališč, pri čemer bi morali nadzorni organi storiti vse v svoji moči, da bi dosegli soglasje glede nadaljnjih faz preiskave. Nasprotno pa bi moralo do nesoglasij, izraženih v ustreznih in utemeljenih ugovorih na podlagi člena 60(4) Uredbe (EU) 2016/679, zaradi katerih bo morda potrebno reševanje sporov med nadzornimi organi na podlagi člena 65 navedene uredbe in zaradi katerih se odlaga sprejetje končne odločitve pristojnega nadzornega organa, priti le, ko nadzorni organi ne dosežejo soglasja in ko je potrebno zagotoviti dosledno razlago Uredbe (EU) 2016/679. Take ugovore bi bilo treba uporabljati, kadar gre za vprašanja doslednega izvrševanja Uredbe (EU) 2016/679.

(54)

Za uspešen in vključujoč zaključek postopka reševanja sporov, v katerem bi morali imeti vsi nadzorni organi možnost prispevati svoja stališča, in ob upoštevanju časovnih omejitev v postopku reševanja sporov bi morali oblika in struktura ustreznih in utemeljenih ugovorov izpolnjevati nekatere zahteve.

(55)

Dostop do upravnega spisa je določen v okviru pravice do obrambe in pravice do dobrega upravljanja, ki sta določeni v Listini. Ta dostop bi bilo treba preiskovanim strankam omogočiti, ko so jim sporočene predhodne ugotovitve, določiti pa bi bilo treba tudi rok za predložitev njihovega pisnega odgovora na predhodne ugotovitve.

(56)

Kadar nadzorni organi preiskovanim strankam in pritožniku odobrijo dostop do upravnega spisa, bi morali zagotoviti varstvo poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij. Kategorija drugih zaupnih informacij vključuje informacije, ki niso poslovne skrivnosti in ki bi se lahko štele za zaupne v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, če bi njihovo razkritje bistveno škodovalo upravljavcu, obdelovalcu, fizični ali pravni osebi. Zaupne informacije bi morale zlasti zajemati informacije, ki so znane le omejenemu številu oseb in katerih razkritje bi lahko resno škodovalo osebi, ki jih je posredovala, ali tretjim osebam, in kadar so interesi, ki bi lahko bili zaradi razkritja takih informacij oškodovani, objektivno vredni varstva. Nadzorni organi bi morali imeti možnost zahtevati, da preiskovane stranke, ki predložijo ali so predložile dokumente ali izjave, opredelijo zaupne informacije.

(57)

Kadar so poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije potrebne za dokaz kršitve, bi morali nadzorni organi za vsak posamezni dokument na sorazmeren način oceniti, ali je potreba po razkritju večja od škode, ki bi lahko nastala zaradi razkritja.

(58)

Dostop do dokumentov, vključenih v upravni spis, odobren na podlagi dostopa do javnih dokumentov, se zagotovi v skladu z nacionalnim pravom držav članic. V zvezi s tem je pomembno, da je celovitost postopka odločanja zaščitena, dokler pristojni nadzorni organ ne sprejme končne odločitve.

(59)

Pomembno je, da odbor olajša dostop do odločitev, sprejetih v skladu z mehanizmi za sodelovanje in skladnost, tako da besedilo končnih odločitev, ki jih sprejmejo nacionalni nadzorni organi, da na voljo na spletu prek lahko dostopnih registrov. V skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja, lahko nadzorni organi zakrijejo imena strank, vse druge informacije, ki bi lahko omogočile prepoznavanje preiskovanih strank ali pritožnika, in druge informacije, ki so zaščitene s pravom Unije in nacionalnim pravom, ki se uporablja.

(60)

Pomembno je, da se z zagotovitvijo različice končne odločitve pritožniku v skladu s to uredbo ne posega v možnost, da nadzorni organ odloči, ali bo odločitev v okviru svojih popravljalnih pooblastil objavil.

(61)

Vodilni nadzorni organ bi moral pri predložitvi zadeve v reševanje sporov na podlagi člena 65 Uredbe (EU) 2016/679 odboru predložiti vse potrebne dokumente in informacije, da bi ta lahko ocenil dopustnost ustreznih in utemeljenih ugovorov ter sprejel odločitev na podlagi člena 65(1), točka (a), navedene uredbe. Ko ima odbor vse potrebne dokumente in informacije, bi moral predsednik odbora evidentirati predložitev zadeve v skladu s členom 65(2) Uredbe (EU) 2016/679.

(62)

Zavezujoča odločitev odbora na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679 bi se morala nanašati izključno na vprašanja, zaradi katerih je bil začet postopek za reševanje sporov, oblikovana pa bi morala biti tako, da lahko vodilni nadzorni organ končno odločitev sprejme na podlagi odločitve odbora.

(63)

Za racionalizacijo reševanja sporov med nadzornimi organi, predloženih odboru na podlagi člena 65(1), točki (b) in (c), Uredbe (EU) 2016/679, je treba podrobno določiti postopkovna pravila v zvezi z dokumenti in informacijami, ki jih je treba predložiti odboru in na podlagi katerih bi moral odbor utemeljiti svojo odločitev. Prav tako je treba podrobno določiti, kdaj bi moral odbor evidentirati predložitev zadeve v reševanje sporov.

(64)

Za racionalizacijo postopka za sprejetje nujnih mnenj in nujnih zavezujočih odločitev odbora na podlagi člena 66(2) Uredbe (EU) 2016/679 je treba podrobno določiti postopkovna pravila v zvezi s časovnim okvirom zahtev za nujno mnenje ali nujno zavezujočo odločitev in v zvezi z dokumenti in informacijami, ki jih je treba predložiti odboru in na katerih bi morala temeljiti odločitev odbora.

(65)

Uredba (EU) 2016/679 določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico do učinkovitega pravnega sredstva, če pristojni nadzorni organ pritožbe ne obravnava. Ta uredba ne uvaja novih pravnih sredstev poleg tistih, ki so že vzpostavljena z Uredbo (EU) 2016/679, niti ne omejuje uporabe pravnih sredstev, vzpostavljenih z navedeno uredbo. Nekatere določbe te uredbe so zlasti pomembne za pravočasno sprejetje končne odločitve nadzornih organov pri obravnavi pritožb. Pri ugotavljanju, ali je nadzorni organ obravnaval pritožbo, bi bilo treba upoštevati, ali je ta upošteval nekatere roke iz te uredbe in Uredbe (EU) 2016/679. Pri ugotavljanju tega je bistveno, da se zaščiti pravica pritožnika, da se njegova pritožba obravnava v razumnem roku. Določbe te uredbe ne posegajo v možnost, da se v nacionalnem pravu določijo pravna sredstva za preiskovano stranko, saj ima ta pravico, da se njene zadeve obravnavajo v razumnem roku.

(66)

Za izvajanje te uredbe so potrebna ustrezna digitalna orodja, ki podpirajo hitro in varno izmenjavo informacij. Pomembno je, da je vsem organom za varstvo podatkov na voljo ustrezno varno skupno elektronsko orodje, pri čemer je treba upoštevati izkušnje, pridobljene z uporabo obstoječih orodij. Pomembno je tudi, da se zagotovijo viri, potrebni za izvajanje takega elektronskega orodja, ter da se s tem orodjem olajša zbiranje in združevanje statistike o izvrševanju v primerih v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov, ki ga izvaja odbor.

(67)

Poglavji III in IV te uredbe se nanašata na sodelovanje med nadzornimi organi, procesne pravice preiskovanih strank in vključenost pritožnikov. Za zagotovitev pravne varnosti se navedene določbe ne bi smele uporabljati za preiskave, ki že potekajo ob začetku veljavnosti te uredbe. Uporabljati bi se morale za preiskave po uradni dolžnosti, ki se začnejo 15 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe, in za preiskave na podlagi pritožb, vloženih 15 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Poglavji V in VI te uredbe določata postopkovna pravila za zadeve, predložene v reševanje sporov na podlagi člena 65 Uredbe (EU) 2016/679 in zahteve za nujno mnenje ali nujno zavezujočo odločitev na podlagi člena 66 Uredbe (EU) 2016/679. Zaradi pravne varnosti se ta poglavja ne bi smela uporabljati za zadeve, ki so bile v reševanje sporov predložene pred začetkom veljavnosti te uredbe. Uporabljati bi se morala za vse zadeve, ki so bile v reševanje sporov predložene 15 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(68)

V skladu s členom 42(1) in (2) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in odborom, ki sta skupno mnenje podala 19. septembra 2023 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

V tej uredbi so določena postopkovna pravila za obravnavo pritožb in za izvajanje preiskav v zadevah, ki jih na podlagi pritožb ali po uradni dolžnosti vodijo nadzorni organi pri izvrševanju Uredbe (EU) 2016/679, kadar se te zadeve nanašajo na čezmejno obdelavo osebnih podatkov. Obravnava pritožb in izvajanje preiskav v zadevah, ki se nanašajo na čezmejno obdelavo osebnih podatkov, zajema ugotavljanje, ali se zadeva nanaša na čezmejno obdelavo osebnih podatkov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) 2016/679.

Uporablja se tudi naslednja opredelitev pojma:

„preiskovana stranka“ pomeni upravljavca ali obdelovalca, zoper katerega se vodi preiskava zaradi domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679 v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov.

Člen 3

Načela v zvezi z izvrševanjem Uredbe (EU) 2016/679 za primere v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov

1.   Nadzorni organi izvajajo postopke na področju uporabe te uredbe na hiter in učinkovit način. Med seboj lojalno in učinkovito sodelujejo, po potrebi tudi z zagotavljanjem podpore in takojšnjim odzivanjem na zahteve.

2.   Nadzorni organ lahko v skladu z nacionalnim postopkovnim pravom postopek združi ali loči, če združitev ali ločitev teh postopkov ne ogroža pravic preiskovanih strank ali pravic pritožnika.

3.   Pritožnik ima možnost, da komunicira izključno z nadzornim organom, pri katerem je vložil pritožbo na podlagi člena 77 Uredbe (EU) 2016/679.

4.   Obravnava pritožbe se vedno zaključi z odločitvijo, zoper katero je mogoče vložiti učinkovito pravno sredstvo v smislu člena 78 Uredbe (EU) 2016/679.

5.   Zaradi učinkovitosti postopka lahko nadzorni organi omejijo dolžino vlog preiskovane stranke in pritožnika, pri čemer upoštevajo kompleksnost zadeve in že predložene dokumente.

POGLAVJE II

VLOŽITEV PRITOŽB IN ZGODNJA REŠITEV

Člen 4

Pritožbe v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov

1.   Pritožba na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov je dopustna, če vključuje naslednje informacije:

(a)

ime in kontaktne podatke osebe, ki vlaga pritožbo;

(b)

kadar pritožbo vlaga neprofitno telo, organizacija ali združenje iz člena 80 Uredbe (EU) 2016/679, dokazilo, da je bilo to telo, organizacija ali združenje ustrezno ustanovljeno v skladu s pravom države članice;

(c)

kadar se pritožba vloži na podlagi člena 80(1) Uredbe (EU) 2016/679, ime in kontaktne podatke neprofitnega telesa, organizacije ali združenja, ki vlaga pritožbo, in dokazilo, da to telo, organizacija ali združenje deluje na podlagi pooblastila posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(d)

informacije, ki olajšajo identifikacijo upravljavca ali obdelovalca, ki je predmet pritožbe;

(e)

opis domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679.

Poleg informacij iz prvega pododstavka se za dopustnost pritožbe v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov ne zahtevajo nobene dodatne informacije.

Upravne ureditve in zahteve na podlagi nacionalnega postopkovnega prava nadzornega organa, pri katerem je vložena pritožba, se uporabljajo še naprej.

2.   Kadar nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, ugotovi, da pritožba ne vsebuje informacij iz odstavka 1, prvi pododstavek, v dveh tednih po njenem prejemu to pritožbo razglasi za nedopustno in pritožnika obvesti o razlogih za svojo odločitev.

3.   Od pritožnika se ne zahteva, da pred vložitvijo pritožbe stopi v stik s preiskovano stranko, da bi bila pritožba dopustna.

Brez poseganja v prvi pododstavek pa je treba, kadar se pritožba nanaša na uveljavljanje pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, za katero mora zadevni posameznik nasloviti zahtevo na upravljavca, to zahtevo nasloviti na upravljavca pred vložitvijo navedene pritožbe.

4.   Nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, s predhodnim sklepom določi naslednje:

(a)

ali se pritožba nanaša na čezmejno obdelavo osebnih podatkov;

(b)

za kateri nadzorni organ domneva, da je pristojen da deluje kot vodilni nadzorni organ v skladu s členom 56(1) Uredbe (EU) 2016/679, in

(c)

ali se uporablja člen 56(2) Uredbe (EU) 2016/679.

5.   Kadar je pritožba v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov dopustna in če ni bila dosežena zgodnja rešitev na podlagi člena 5, nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, najpozneje šest tednov po prejetju te pritožbe to pritožbo posreduje nadzornemu organu, za katerega meni, da je pristojen, da deluje kot vodilni nadzorni organ, in o tem obvesti pritožnika.

Ugotovitev dopustnosti pritožbe s strani nadzornega organa, pri katerem je vložena pritožba, je za vodilni nadzorni organ zavezujoča.

6.   Nadzorni organ, za katerega se domneva, da je pristojen za delovanje kot vodilni nadzorni organ, v šestih tednih od prejema pritožbe bodisi potrdi svojo pristojnost bodisi v primeru nasprotujočih si stališč o tem, kateri drugi zadevni nadzorni organ je pristojen za glavno ustanovitev, zadevo predloži Evropskemu odboru za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: odbor) v reševanje sporov v skladu s členom 65(1), točka (b), Uredbe (EU) 2016/679.

Kadar nadzorni organ, za katerega se domneva, da je pristojen za delovanje kot vodilni nadzorni organ, ne potrdi svoje pristojnosti ali ne predloži zadeve odboru v roku iz prvega pododstavka, nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, zadevo predloži odboru v reševanje sporov v skladu s členom 65(1), točka (b), Uredbe (EU) 2016/679.

7.   Brez poseganja v dopustnost pritožbe lahko nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, ali vodilni nadzorni organ od pritožnika zahteva, da predloži dodatne informacije, da se olajša obravnava te pritožbe in omogoči njena popolna preiskava.

8.   Vodilni nadzorni organ preiskovano stranko brez odlašanja obvesti o vložitvi pritožbe in njenih glavnih elementih.

Člen 5

Zgodnja rešitev

1.   Pritožbo v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov, ki zadeva uveljavljanje pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz poglavja III Uredbe (EU) 2016/679, lahko po potrebi s postopkom, ki omogoča zgodnjo rešitev reši:

(a)

nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, potem ko je s predhodnim sklepom ugotovil, da se pritožba nanaša na čezmejno obdelavo osebnih podatkov, in pred morebitnim posredovanjem pritožbe nadzornemu organu, za katerega se domneva, da je pristojen za delovanje kot vodilni nadzorni organ ali

(b)

vodilni nadzorni organ, ki mu je bila pritožba posredovana, kadar koli pred predložitvijo predhodnih ugotovitev drugim zadevnim nadzornim organom na podlagi člena 19 te uredbe ali, kadar se uporablja enostavni postopek sodelovanja iz člena 6 te uredbe, pred predložitvijo osnutka odločitve.

Nadzorni organi lahko spodbujajo in olajšajo zgodnjo rešitev pritožb ter v ta namen komunicirajo s preiskovano stranko ali pritožnikom, kot je ustrezno.

2.   Kadar nadzorni organ iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a) ali (b), na podlagi ustreznih dokazov ugotovi, da je domnevna kršitev odpravljena, ta nadzorni organ za namene zgodnje rešitve pritožbe šteje, da je pritožba brezpredmetna.

Kadar se ugotovi, da je pritožba brezpredmetna, nadzorni organ iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a) ali (b), pritožnika v jasnem in preprostem jeziku obvesti:

(a)

da je domnevna kršitev odpravljena in da šteje, da je pritožba brezpredmetna;

(b)

o posledicah zgodnje rešitve in

(c)

o možnosti pritožnika, da lahko v štirih tednih od prejema teh informacij vloži ugovor zoper zgodnjo rešitev.

3.   V postopku pred nadzornim organom, pri katerem je bila vložena pritožba, kadar pritožnik ne vloži ugovora v roku iz odstavka 2, drugi pododstavek, točka (c), ta nadzorni organ v dveh tednih po izteku tega roka ugotovi, da je bila pritožba rešena, ter o tej rešitvi obvesti pritožnika, preiskovano stranko in po potrebi vodilni nadzorni organ.

4.   V postopku pred vodilnim nadzornim organom, kateremu je bila pritožba posredovana, kadar pritožnik ne predloži ugovora v roku iz odstavka 2, drugi pododstavek, točka (c), tega člena, ta vodilni nadzorni organ predloži osnutek odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) 2016/679 v štirih tednih od izteka navedenega roka, da bi sprejel končno odločitev v skladu s členom 60(7) Uredbe (EU) 2016/679, s katero ugotovi, da je bila pritožba rešena.

5.   Zgodnja rešitev pritožbe ne posega v izvajanje pooblastil vodilnega nadzornega organa iz člena 58 Uredbe (EU) 2016/679 v zvezi z isto vsebino.

6.   Členi 10 do 20 se ne uporabljajo za pritožbe, rešene na podlagi tega člena.

POGLAVJE III

SODELOVANJE NA PODLAGI ČLENA 60 UREDBE (EU) 2016/679

ODDELEK 1

ENOSTAVNO SODELOVANJE

Člen 6

Enostavni postopek sodelovanja

1.   Ko vodilni nadzorni organ oblikuje predhodno stališče o glavnih vprašanjih preiskave, lahko po enostavnem postopku sodelovanja v skladu s tem členom sodeluje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi, kadar:

(a)

meni, da ni nikakršnega razumnega dvoma o obsegu preiskave, zlasti glede določb Uredbe (EU) 2016/679, na katere se nanaša domnevna kršitev, ki bo predmet preiskave in

(b)

pravna in dejanska vprašanja, ki jih je opredelil vodilni nadzorni organ, ne zahtevajo dodatnega sodelovanja z drugimi zadevnimi nadzornimi organi, ki bi bilo potrebno za namene kompleksne preiskave, zlasti kadar se ta vprašanja lahko obravnavajo na podlagi prejšnjih odločitev v podobnih primerih.

Kadar vodilni nadzorni organ uporabi enostavni postopek sodelovanja iz prvega pododstavka, se členi 10, 11, 16, 19, 20, člen 23(1), točki (a) in (b), ter člen 23(2) te uredbe ne uporabljajo. Vodilni nadzorni organ predloži osnutek odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) 2016/679 v roku iz člena 12(6) te uredbe.

2.   Vodilni nadzorni organ v šestih tednih po tem, ko potrdi svojo pristojnost na podlagi člena 4(6) te uredbe ali potem, ko odbor izda zavezujočo odločitev na podlagi člena 65(1), točka (b), Uredbe (EU) 2016/679, obvesti druge zadevne nadzorne organe o svoji nameri, da uporabi enostaven postopek sodelovanja, in zagotovi informacije o značilnostih zadeve, ki so pomembne za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena.

3.   Kadar kateri koli drugi zadevni nadzorni organ nasprotuje uporabi enostavnega postopka sodelovanja v dveh tednih od prejema obvestila o njegovi uporabi, se ta postopek ne uporabi, vodilni nadzorni organ pa pripravi povzetek ključnih vprašanj v skladu s členom 10 in sodeluje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi v skladu s postopki iz poglavja III.

4.   Vodilni nadzorni organ pri uporabi enostavnega postopka sodelovanja pred predložitvijo osnutka odločitve zagotovi, da imajo preiskovane stranke po potrebi pravico do zaslišanja in da ima pritožnik možnost, da izrazi svoje mnenje. Za namene tega odstavka se upravne ureditve in zahteve na podlagi nacionalnega postopkovnega prava vodilnega nadzornega organa ali, kadar je ustrezno, nadzornega organa, pri katerem je vložena pritožba, uporabljajo še naprej.

5.   Poglavje III se ne uporablja za primere, ki jih obravnava zadevni nadzorni organ na podlagi člena 56(2) Uredbe (EU) 2016/679.

ODDELEK 2

DOSEGANJE SOGLASJA V SMISLU ČLENA 60(1) UREDBE (EU) 2016/679

Člen 7

Podelitev ali omejitev pravic

Določbe v tem oddelku se nanašajo na sodelovanje med nadzornimi organi in ne podeljujejo ali omejujejo pravic posameznikom ali preiskovanim strankam.

Člen 8

Sodelovanje med nadzornimi organi

Nadzorni organi pri skupnih prizadevanjih za dosego soglasja, kot je določeno v členu 60(1) Uredbe (EU) 2016/679, lahko uporabijo vsa sredstva iz navedene uredbe, vključno z medsebojno pomočjo na podlagi člena 61 navedene uredbe in skupnim ukrepanjem na podlagi člena 62 navedene uredbe.

Člen 9

Ustrezne informacije, ki si jih izmenjujejo vodilni nadzorni organ in drugi zadevni nadzorni organi

1.   Vodilni nadzorni organ in drugi zadevni nadzorni organi si izmenjujejo ustrezne informacije iz člena 60(1) in (3) Uredbe (EU) 2016/679. Te informacije po potrebi vključujejo:

(a)

informacije o začetku preiskave domnevne kršitve Uredbe (EU) 2016/679;

(b)

zahteve za informacije na podlagi člena 58(1), točka (e), Uredbe (EU) 2016/679, in s temi zahtevami povezane dokumente;

(c)

informacije o uporabi drugih preiskovalnih pooblastil iz člena 58(1) Uredbe (EU) 2016/679 in dokumente, ki so povezani z izvajanjem teh preiskovalnih pooblastil;

(d)

v primeru nameravane popolne ali delne zavrnitve ali zavrženja pritožbe razloge vodilnega nadzornega organa za zavrnitev ali zavrženje pritožbe;

(e)

informacijo o zgodnji rešitvi pritožbe na podlagi člena 5 te uredbe;

(f)

povzetek ključnih vprašanj in pripombe k povzetku iz člena 10 te uredbe;

(g)

informacije o obsegu preiskave;

(h)

informacije o razvoju dogodkov ali ugotovitvah, ki bi lahko povzročile spremembo obsega preiskave ali začetek nove preiskave;

(i)

informacije o sprejetih ukrepih in izvedeni pravni analizi za ugotovitev, ali je bila podana kršitev Uredbe (EU) 2016/679, pred oblikovanjem predhodnih ugotovitev in pred pripravo osnutka odločitve;

(j)

predhodne ugotovitve;

(k)

odgovore preiskovanih strank na predhodne ugotovitve;

(l)

stališča pritožnika glede nezaupne različice predhodnih ugotovitev in po potrebi glede drugih vidikov preiskave, v zvezi s katerimi je pritožnik morda podal uradne pisne vloge;

(m)

v primeru popolne ali delne zavrnitve pritožbe ali zavrženja pritožbe, pisne vloge pritožnika;

(n)

informacije o vseh ustreznih ukrepih, ki jih vodilni nadzorni organ sprejme po prejemu odgovora preiskovanih strank na predhodne ugotovitve in pred predložitvijo osnutka odločitve iz člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679;

(o)

stališča preiskovanih strank o spremenjenem osnutku odločitve;

(p)

vse druge informacije, ki se štejejo za koristne in ustrezne za preiskavo.

2.   Vodilni nadzorni organ in drugi zadevni nadzorni organi med preiskavo izmenjajo informacije iz odstavka 1 tega člena, in sicer čim prej in najpozneje en teden po tem, ko so te informacije na voljo, razen če je v tej uredbi ali Uredbi (EU) 2016/679 določeno drugače.

3.   Odbor lahko določi ureditve in zahteve za izmenjavo ustreznih informacij med nadzornimi organi.

Člen 10

Povzetek ključnih vprašanj

1.   Ko vodilni nadzorni organ oblikuje predhodno stališče glede glavnih vprašanj v preiskavi, pripravi povzetek ključnih vprašanj za namene sodelovanja na podlagi člena 60(1) Uredbe (EU) 2016/679.

2.   Povzetek ključnih vprašanj vključuje:

(a)

glavna upoštevna dejstva;

(b)

predhodno opredelitev obsega preiskave, zlasti določbe Uredbe (EU) 2016/679, na katere se nanaša domnevna kršitev, ki bo predmet preiskave;

(c)

opredeljena pravna in dejanska vprašanja;

(d)

analizo relevantnih stališč, ki jih izrazi preiskovana stranka ali pritožnik, kadar so ta stališča na voljo v času priprave povzetka ključnih vprašanj;

(e)

po potrebi predhodno opredelitev morebitnih popravnih ukrepov.

3.   Vodilni nadzorni organ predloži povzetek ključnih vprašanj drugim zadevnim nadzornim organom, in sicer brez odlašanja in v treh mesecih po tem, ko vodilni nadzorni organ potrdi svojo pristojnost na podlagi člena 4(6) te uredbe ali ko odbor sprejme zavezujočo odločitev na podlagi člena 65(1), točka (b), Uredbe (EU) 2016/679.

4.   Zadevni nadzorni organi lahko v štirih tednih od prejema povzetka ključnih vprašanj predložijo pripombe nanj. Vodilni nadzorni organ lahko to obdobje podaljša za dva tedna zaradi kompleksnosti primera ali na zahtevo drugih zadevnih nadzornih organov.

5.   Kadar zadevni nadzorni organi predložijo pripombe na podlagi odstavka 4, se te pripombe posredujejo vsem drugim zadevnim nadzornim organom. Vodilni nadzorni organ na te pripombe odgovori v štirih tednih od izteka obdobja iz odstavka 4, pri čemer navede, ali in kako jih namerava upoštevati. Vodilni nadzorni organ lahko to obdobje podaljša za dva tedna zaradi kompleksnosti primera.

6.   Pri posredovanju zadeve vodilnemu nadzornemu organu lahko nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, vodilnemu nadzornemu organu zagotovi informacije, pomembne za pripravo povzetka ključnih vprašanj.

7.   Odbor lahko določi ureditve in zahteve za predložitev pripomb v zvezi s povzetkom ključnih vprašanj, ki jih podajo zadevni nadzorni organi.

Člen 11

Uporaba sredstev za dosego soglasja

1.   Vodilni nadzorni organ in drugi zadevni nadzorni organi si na podlagi člena 60(1) Uredbe (EU) 2016/679 prizadevajo doseči soglasje o primerih v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov v skladu s tem členom ter lahko uporabijo vsa sredstva iz Uredbe (EU) 2016/679, vključno z medsebojno pomočjo na podlagi člena 61 Uredbe (EU) 2016/679 in skupnim ukrepanjem na podlagi člena 62 navedene uredbe.

2.   Kadar se zadevni nadzorni organ ne strinja z vodilnim nadzornim organom in če soglasja ni, lahko ta nadzorni organ od vodilnega nadzornega organa zahteva medsebojno pomoč na podlagi člena 61 Uredbe (EU) 2016/679 ali od vodilnega nadzornega organa zahteva, naj izvede skupno ukrepanje na podlagi člena 62 navedene uredbe ali oboje, da bi se doseglo soglasje o naslednjem:

(a)

obsegu preiskave v zadevah, ki temeljijo na pritožbah, vključno z določbami Uredbe (EU) 2016/679, na katere se nanaša domnevna kršitev, ki se bo preiskovala;

(b)

dejanskih ali pravnih vprašanjih iz člena 10(2), točka (c), te uredbe, kadar je ustrezno;

(c)

predhodni opredelitvi morebitnih popravnih ukrepov na podlagi člena 10(2), točka (e), te uredbe.

3.   Zahteva iz odstavka 2 tega člena se vloži v enem mesecu od izteka obdobja iz člena 10(5).

4.   Kadar se zahteva za izvajanje skupnega ukrepanja na podlagi člena 62 Uredbe (EU) 2016/679 predloži na podlagi odstavka 2 tega člena, vodilni nadzorni organ na to zahtevo odgovori v enem mesecu od njenega prejema.

5.   Vodilni nadzorni organ sodeluje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi na podlagi njihovih pripomb na povzetek ključnih vprašanj in po potrebi v odziv na zahteve iz členov 61 in 62 Uredbe (EU) 2016/679, pri čemer si prizadeva za soglasje. Soglasje o zadevah iz odstavka 2 je podlaga za to, da vodilni nadzorni organ nadaljuje preiskavo in oblikuje predhodne ugotovitve ali, kadar je ustrezno, nadzornemu organu, pri katerem je vložena pritožba, sporoči svoje razloge za namene člena 16(1) te uredbe.

6.   Kadar v preiskavi, ki temelji na pritožbi, na podlagi postopkov iz člena 10(5) te uredbe in odstavka 5 tega člena, ni soglasja med vodilnim nadzornim organom in enim ali več drugimi zadevnimi nadzornimi organi glede predhodne opredelitve obsega preiskave iz člena 10(2), točka (b), te uredbe, se šteje, da so pogoji za zahtevo za sprejetje nujne zavezujoče odločitve na podlagi člena 66(3) Uredbe (EU) 2016/679 izpolnjeni in vodilni nadzorni organ zahteva nujno zavezujočo odločitev odbora na podlagi člena 66(3) Uredbe (EU) 2016/679.

7.   Kadar vodilni nadzorni organ zahteva nujno zavezujočo odločitev odbora na podlagi odstavka 6 tega člena, odboru predloži naslednje:

(a)

informacije iz člena 10(2);

(b)

pripombe drugih zadevnih nadzornih organov, ki ne soglašajo s predhodno opredelitvijo obsega preiskave s strani vodilnega nadzornega organa;

(c)

nadaljnje izmenjave med vodilnim nadzornim organom in drugimi zadevnimi nadzornimi organi na podlagi člena 11(5) in člena 12(5);

(d)

vse druge ustrezne dokumente ali informacije, ki jih zahteva odbor.

8.   Odbor sprejme nujno zavezujočo odločitev o obsegu preiskave na podlagi vseh prejetih informacij.

Člen 12

Roki za predložitev osnutka odločitve

1.   Vodilni nadzorni organ predloži osnutek odločitve na podlagi člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679 v 15 mesecih po tem, ko vodilni nadzorni organ potrdi svojo pristojnost na podlagi člena 4(6) te uredbe ali ko odbor sprejme zavezujočo odločitev na podlagi člena 65(1), točka (b), Uredbe (EU) 2016/679.

2.   Kadar vodilni nadzorni organ vloži zahtevo na podlagi člena 11(6), se roki iz odstavka 1 tega člena začasno prekinejo, dokler odbor ne sprejme zavezujoče odločitve.

3.   Vodilni nadzorni organ lahko zaradi kompleksnosti primera izjemoma enkrat podaljša rok iz odstavka 1, in sicer za največ 12 mesecev. Vodilni nadzorni organ obvesti druge zadevne nadzorne organe o svoji nameri, da bo podaljšal rok iz odstavka 1, pri čemer navede trajanje nameravanega podaljšanja in razloge zanj vsaj štiri tedne pred iztekom roka iz odstavka 1.

4.   Vsak zadevni nadzorni organ lahko vloži ugovor zoper podaljšanje roka, in sicer v dveh tednih po tem, ko je bil na podlagi odstavka 3 obveščen o podaljšanju roka. Pri tem navede razloge za svoj ugovor. Vodilni nadzorni organ ustrezno upošteva tak ugovor pri sprejemanju odločitve o podaljšanju roka iz odstavka 1, in po potrebi, o trajanju tega podaljšanja.

5.   Kadar vodilni nadzorni organ podaljša rok iz odstavka 1 tega člena v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena, lahko vsak drugi zadevni nadzorni organ obvesti vodilni nadzorni organ, da meni, da je treba ukrepati za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Kadar vodilni nadzorni organ osnutka odločitve ne predloži v podaljšanem roku, lahko nadzorni organ, ki je vodilni nadzorni organ obvestil o potrebi po ukrepanju za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, sprejme začasni ukrep na ozemlju svoje države članice v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2016/679. V tem primeru se šteje, da je izpolnjena nujna potreba po ukrepanju na podlagi člena 66(1) Uredbe (EU) 2016/679.

6.   Kadar se uporablja enostavni postopek sodelovanja v skladu s členom 6 te uredbe, vodilni nadzorni organ predloži osnutek odločitve na podlagi člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679 v 12 mesecih po tem, ko vodilni nadzorni organ potrdi svojo pristojnost na podlagi člena 4(6) te uredbe ali ko odbor sprejme zavezujočo odločitev na podlagi člena 65(1), točka (b), Uredbe (EU) 2016/679.

Kadar so v nacionalnem pravu predvideni predhodni ali naknadni postopki na nacionalni ravni, za katere je treba osnutek odločitve na podlagi člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679 predložiti po izteku roka iz prvega pododstavka, lahko vodilni nadzorni organ ta rok enkrat podaljša, in sicer za največ dva meseca. V takem primeru vodilni nadzorni organ vsaj dva tedna pred iztekom roka iz prvega pododstavka obvesti druge zadevne nadzorne organe o podaljšanju roka, pri čemer določi trajanje podaljšanja.

Člen 13

Poznejši nacionalni postopki

1.   Kadar je v nacionalnem pravu predvideno, da se poznejši nacionalni postopki v zvezi z istim primerom začnejo po sprejetju odločitve na podlagi člena 18 ali 21, vodilni nadzorni organ:

(a)

ne pripravi novega povzetka ključnih vprašanj;

(b)

ponovi postopkovne korake v skladu s členom 16 ali členoma 19 in 20 le, kadar se dejanska ali pravna ocena vodilnega nadzornega organa razlikuje od predhodne odločitve, sprejete na podlagi člena 18 ali 21, in

(c)

predloži osnutek odločitve pred sprejetjem kakršne koli poznejše odločitve, ki se razlikuje od predhodne odločitve na podlagi člena 18 ali 21.

2.   Roki iz člena 12 se uporabljajo za predložitev osnutka odločitve v katerem koli poznejšem postopku iz odstavka 1 tega člena.

ODDELEK 3

UPORABA ROKOV

Člen 14

Zakonitost in veljavnost postopkovnih korakov in končna odločitev

Kadar ta uredba ali člen 65(6) Uredbe (EU) 2016/679 določata, da nadzorni organ sprejme postopkovni korak v določenem roku, sprejetje takega koraka po izteku navedenega roka ne vpliva na zakonitost ali veljavnost tega postopkovnega koraka ali končne odločitve.

Člen 15

Roki in pravica do učinkovitega pravnega sredstva

Pri ugotavljanju, ali nadzorni organ ni obravnaval pritožbe na podlagi člena 78(2) Uredbe (EU) 2016/679, se upošteva, ali ta nadzorni organ v roku, določenem v tej uredbi ali členu 65(6) Uredbe (EU) 2016/679, vključno z morebitnimi podaljšanji takega roka, ni:

(a)

predložil osnutka odločitve ali spremenil osnutka odločitve ali

(b)

sprejel končne odločitve.

ODDELEK 4

POPOLNA ALI DELNA ZAVRNITEV ALI ZAVRŽENJE PRITOŽB

Člen 16

Postopek za popolno ali delno zavrnitev ali zavrženje pritožbe v smislu člena 60(8) in (9) Uredbe (EU) 2016/679

1.   Kadar namerava vodilni nadzorni organ pritožbo v celoti ali delno zavrniti ali zavreči, pred predložitvijo osnutka odločitve na podlagi člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679 nadzornemu organu, pri katerem je vložena pritožba, predloži razloge za predhodno stališče, da je treba pritožbo v celoti ali delno zavrniti ali zavreči.

Nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, pritožnika obvesti o razlogih za predhodno stališče iz prvega pododstavka, mu da možnost, da pisno izrazi svoja stališča, in ga obvesti o posledicah, če ne izrazi svojega stališča.

Vodilni nadzorni organ določi ustrezen rok, v katerem mora pritožnik izraziti svoja stališča. Ta rok ne sme biti krajši od treh tednov in daljši od šestih tednov.

2.   Nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, posreduje vsa izražena stališča pritožnika vodilnemu nadzornemu organu, in sicer čim prej in najpozneje en teden po tem, ko so na voljo.

3.   Kadar stališča, ki jih pritožnik izrazi v skladu z odstavkom 1 tega člena, ne povzročijo spremembe predhodnega stališča iz odstavka 1, prvi pododstavek, vodilni nadzorni organ v sodelovanju z nadzornim organom, pri katerem je vložena pritožba, pripravi osnutek odločitve in ga predloži drugim zadevnim nadzornim organom v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) 2016/679.

4.   Kadar je v osnutku odločitve, predloženem na podlagi odstavka 3, ugotovljeno, da je treba pritožbo delno zavrniti ali zavreči, vodilni nadzorni organ v sodelovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi nadaljuje preiskavo v zvezi z delom pritožbe, ki ga je še treba preiskati.

Člen 17

Spremenjeni osnutek odločitve o popolni ali delni zavrnitvi ali zavrženju pritožbe

Kadar vodilni nadzorni organ ugotovi, da so v spremenjenem osnutku odločitve v smislu člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 o popolni ali delni zavrnitvi ali zavrženju pritožbe navedeni novi elementi, o katerih bi moral imeti pritožnik možnost izraziti svoja stališča, nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, pred predložitvijo spremenjenega osnutka odločitve na podlagi člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 pritožniku omogoči, da izrazi svoja stališča glede takih novih elementov v skladu s členom 16 te uredbe.

Člen 18

Odločitev o popolni ali delni zavrnitvi ali zavrženju pritožbe

Kadar nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, sprejme odločitev o popolni ali delni zavrnitvi ali zavrženju pritožbe v skladu s členom 60(8) ali (9) Uredbe (EU) 2016/679, pritožnika obvesti o pravnem sredstvu, ki mu je na voljo v skladu s členom 78 Uredbe (EU) 2016/679.

ODDELEK 5

ODLOČITVE, NASLOVLJENE NA PREISKOVANE STRANKE

Člen 19

Predhodne ugotovitve in pravica do zaslišanja

1.   Kadar namerava vodilni nadzorni organ po posvetovanjih in postopkih iz členov 10 in 11 te uredbe predložiti drugim zadevnim nadzornim organom osnutek odločitve v smislu člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679, s katero ugotavlja kršitev Uredbe (EU) 2016/679, pripravi osnutek predhodnih ugotovitev.

2.   Predhodne ugotovitve vključujejo ugotovitve preiskave, v njih pa se predstavijo obtožbe na izčrpen in dovolj jasen način, da se lahko preiskovane stranke seznanijo z ravnanjem, ki ga preiskuje vodilni nadzorni organ. Zlasti se v predhodnih ugotovitvah jasno navedejo vsa dejstva, seznam dokazov, na katere se opira vodilni nadzorni organ, in celotna pravna presoja zoper preiskovane stranke, da lahko te izrazijo svoja stališča glede dejstev in pravnih posledic, ki jih namerava vodilni nadzorni organ izpeljati v osnutku odločitve v smislu člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679.

V predhodnih ugotovitvah se na podlagi informacij, ki so na voljo v tej fazi, in brez poseganja v stališča preiskovanih strank navedejo popravni ukrepi, o uporabi katerih razmišlja vodilni nadzorni organ.

Kadar vodilni nadzorni organ na podlagi informacij, ki so mu na voljo v tej fazi, in brez poseganja v stališča preiskovanih strank, razmišlja, ali naj naloži upravno globo v skladu s členom 83 Uredbe (EU) 2016/679, v predhodnih ugotovitvah navede glavne pravne in dejanske elemente, ki so mu znani in na katere se namerava opreti pri odločanju o naložitvi upravne globe in znesku globe, pri čemer upošteva elemente iz člena 83(2) Uredbe (EU) 2016/679, vključno z vsemi oteževalnimi ali olajševalnimi dejavniki, ki jih namerava upoštevati.

3.   Vodilni nadzorni organ posreduje predhodne ugotovitve drugim zadevnim nadzornim organom. Ti organi lahko vodilnemu nadzornemu organu v štirih tednih od posredovanja predhodnih ugotovitev drugim zadevnim nadzornim organom predložijo pripombe na te ugotovitve. Vodilni nadzorni organ na zahtevo enega od drugih zadevnih nadzornih organov to obdobje podaljša za dva tedna.

4.   Vodilni nadzorni organ o predhodnih ugotovitvah, ki se po potrebi spremenijo, da se upoštevajo pripombe, ki so jih posredovali drugi zadevni nadzorni organi, obvesti vse preiskovane stranke.

5.   Ko vodilni nadzorni organ preiskovane stranke obvesti o predhodnih ugotovitvah, določi ustrezen rok, ki ni krajši od treh tednov in daljši od šestih tednov od datuma obvestila, v katerem lahko te stranke pisno predložijo svoja stališča, ali v istem roku opravi zaslišanje preiskovanih strank, da bi te predstavile svoja stališča ustno.

6.   Ko vodilni nadzorni organ preiskovane stranke obvesti o predhodnih ugotovitvah, jim omogoči dostop do upravnega spisa v skladu s členoma 24 in 25.

7.   Preiskovane stranke lahko v svojem odgovoru na predhodne ugotovitve navedejo vsa dejstva in pravne argumente, ki so jim znani in ki so pomembni za njihovo obrambo zoper obtožbe vodilnega nadzornega organa. V potrditev navedenih dejstev priložijo ustrezne dokumente. Vodilni nadzorni organ svoj osnutek odločitve utemelji le na obtožbah in dejstvih ter pravni presoji, ki temelji na teh dejstvih, v zvezi s katerimi so imele preiskovane stranke možnost predložiti svoja stališča.

Člen 20

Posredovanje predhodnih ugotovitev pritožnikom

1.   Kadar vodilni nadzorni organ izda predhodne ugotovitve o zadevi, v zvezi s katero je prejel pritožbo, nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, pritožniku predloži te predhodne ugotovitve v skladu s pravili o dostopu do upravnega spisa in zaupnih informacij iz členov 24 in 25, vodilni nadzorni organ pa določi ustrezen rok, ki ni krajši od treh tednov in daljši od šestih tednov, v katerem lahko pritožnik pisno izrazi svoja stališča.

2.   Za namene odstavka 1 se upravne ureditve in zahteve na podlagi nacionalnega postopkovnega prava nadzornega organa, pri katerem je vložena pritožba, uporabljajo še naprej.

3.   Odstavek 1 tega člena se uporablja tudi, kadar vodilni nadzorni organ:

(a)

obravnava pritožbo skupaj z drugimi pritožbami;

(b)

obravnava del pritožbe ločeno ali

(c)

na kakršen koli način spremeni obseg preiskave v predhodnih ugotovitvah, tudi po zavezujoči odločitvi odbora na podlagi člena 11(8).

Člen 21

Sprejetje končne odločitve

1.   Potem ko je vodilni nadzorni organ osnutek odločitve predložil drugim zadevnim nadzornim organom na podlagi člena 60(3) Uredbe (EU) 2016/679 in če noben drugi zadevni nadzorni organ osnutku odločitve ni ugovarjal v rokih iz člena 60(4) ali (5) Uredbe (EU) 2016/679, kot je ustrezno, vodilni nadzorni organ v enem mesecu od konca obdobja iz člena 60(4) ali (5) Uredbe (EU) 2016/679:

(a)

sprejme odločitev iz člena 60(7) ali, kadar je ustrezno, člena 60(9) Uredbe (EU) 2016/679 in

(b)

obvesti o odločitvi iz točke (a) glavno ali edino ustanovitev upravljavca ali obdelovalca, odvisno od primera.

2.   Informacije, ki se posredujejo pritožniku na podlagi člena 60(7) in (9) Uredbe (EU) 2016/679 vključujejo:

(a)

različico sprejete odločitve, ki v celoti vključuje njen izrek in razloge za navedeno odločitev, ki ne vključujejo elementov, ki se štejejo za zaupne v skladu s členom 25 te uredbe, ali

(b)

povzetek sprejete odločitve, vključno z upoštevnimi dejstvi in razlogi za to odločitev.

V vsakem primeru se pritožniku na zahtevo predloži različica odločitve iz prvega pododstavka, ki v celoti vključuje njen izrek in razloge za to odločitev, ki ne vključujejo elementov, ki se štejejo za zaupne v skladu s členom 25 te uredbe.

Za zahtevo se še naprej uporabljajo upravne ureditve in zahteve v skladu z nacionalnim postopkovnim pravom vodilnega nadzornega organa.

Člen 22

Pravica do zaslišanja v zvezi s spremenjenim osnutkom odločitve, s katero se ugotavlja kršitev

1.   Kadar vodilni nadzorni organ ugotovi, da so v spremenjenem osnutku odločitve v smislu člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679, s katero se ugotavlja kršitev Uredbe (EU) 2016/679, navedeni novi elementi, o katerih morajo imeti preiskovane stranke možnost izraziti svoja stališča, vodilni nadzorni organ pred predložitvijo spremenjenega osnutka odločitve na podlagi člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 preiskovanim strankam omogoči, da izrazijo svoja stališča glede teh novih elementov.

2.   Vodilni nadzorni organ določi ustrezen rok, ki ni krajši od treh tednov in ni daljši od šestih tednov, v katerem lahko preiskovane stranke izrazijo svoja stališča.

3.   Vodilni nadzorni organ obvesti druge zadevne nadzorne organe o stališčih, ki so jih izrazile preiskovane stranke, in sicer čim prej in najkasneje v enem tednu, ko so mu stališča na voljo.

ODDELEK 6

USTREZNI IN UTEMELJENI UGOVORI

Člen 23

Ustrezni in utemeljeni ugovori

1.   Ustrezen in utemeljen ugovor, kakor je opredeljen v členu 4, točka 24, Uredbe (EU) 2016/679:

(a)

temelji na dejanskih in pravnih elementih, vključenih v osnutek odločitve ali v spis o sodelovanju;

(b)

se ne nanaša na obseg preiskave, kadar nobeden od zadevnih nadzornih organov ni predložil pripomb v skladu s členom 10(4) te uredbe ali kadar je bilo na podlagi prejetih pripomb doseženo soglasje, ali na obseg preiskave, kakor je opredeljen v zavezujoči odločitvi odbora, sprejeti v skladu s členom 11(8) te uredbe;

(c)

se ne nanaša na osnutek odločitve, sprejete v skladu s členom 5 te uredbe.

2.   Ne glede na odstavek 1, točka (b), lahko zadevni nadzorni organ predloži ustrezne in utemeljene ugovore, ki se nanašajo na obseg preiskave iz odstavka 1, točka (b), v ustrezno utemeljenih primerih, če:

(a)

vodilni nadzorni organ ni preiskal vseh elementov povzetka ključnih vprašanj, o katerih je bilo na podlagi člena 10(5) ali člena 11(5) doseženo soglasje oziroma ni upošteval zavezujoče odločitve odbora na podlagi člena 11(8) ali

(b)

novi elementi, ki niso bili na voljo v času, ko je bilo na podlagi člena 10(5) ali 11(5) doseženo soglasje o povzetku ključnih vprašanj oziroma v času zavezujoče odločitve odbora na podlagi člena 11(8), nakazujejo znatno tveganje, ki ga osnutek odločitve pomeni v zvezi s temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ter po potrebi prostim pretokom osebnih podatkov v Uniji ali oboje.

3.   Ustrezen in utemeljen ugovor je dovolj jasen, skladen in natančen ter po potrebi opredeljuje elemente osnutka odločitve, ki jih je treba spremeniti, da lahko nadzorni organi pripravijo svoja stališča in da lahko odbor, odvisno od primera, učinkovito reši spor.

POGLAVJE IV

UPRAVNI SPIS, SPIS O SODELOVANJU IN RAVNANJE Z ZAUPNIMI INFORMACIJAMI

Člen 24

Upravni spis

1.   Upravni spis v preiskavi v zvezi z domnevno kršitvijo Uredbe (EU) 2016/679 sestavljajo dokumenti, ki so jih pridobili ali pripravili vodilni nadzorni organ in drugi zadevni nadzorni organi in ki jih je zbral vodilni nadzorni organ med postopkom preiskave, vključno z vsemi obremenilnimi in razbremenilnimi dokazi.

Upravni spis ne vključuje notranje komunikacije v nadzornem organu.

2.   Vodilni nadzorni organ preiskovani stranki ali pritožniku na njihovo zahtevo, kadar bi odločitev lahko negativno vplivala na njihove interese, odobri dostop do upravnega spisa, s čimer jim omogoči uveljavljanje pravice do zaslišanja.

Prvi pododstavek ne posega v ugodnejša pravila o odobritvi dostopa do upravnega spisa v skladu z nacionalnim pravom vodilnega nadzornega organa.

Kadar se dostop odobri v skladu s prvim pododstavkom, ga preiskovani stranki zagotovi vodilni nadzorni organ, pritožniku pa nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba.

3.   Ne glede na to, ali se dostop odobri na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, je izključen dostop do naslednjih dokumentov ali delov naslednjih dokumentov:

(a)

korespondence ali posvetovanj med nadzornimi organi;

(b)

zaupnih informacij na podlagi člena 25(1).

4.   Vodilni nadzorni organ dostop do ustreznih in utemeljenih ugovorov, predloženih na podlagi člena 60(4) Uredbe (EU) 2016/679, na osnovi katerih namerava sprejeti spremenjeni osnutek odločitve, zagotovi le, kadar je tak dostop potreben, da lahko preiskovane stranke ali pritožnik izrazijo svoja stališča in branijo svoje pravice.

Člen 25

Opredelitev in varstvo zaupnih informacij

1.   Vse informacije, dokumenti ali deli dokumentov se štejejo za zaupne, če vsebujejo poslovne skrivnosti, kakor so opredeljene v Direktivi (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ali druge zaupne informacije v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom.

2.   Če v pravu Unije ali nacionalnem pravu ni določeno drugače, se informacij, ki jih je zbral, pripravil ali pridobil nadzorni organ v primeru v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 in ki se na podlagi odstavka 1 štejejo za zaupne, ne sme sporočiti ali omogočiti dostopa do njih preiskovani stranki, pritožniku ali kateri koli tretji osebi.

3.   Preiskovana stranka, pritožnik ali tretja oseba, ki predloži informacije, za katere meni, da so zaupne, jasno opredeli informacije, za katere meni, da so zaupne, in navede razloge za zahtevano zaupnost. Preiskovana stranka, pritožnik ali tretja oseba vedno predloži celotno različico informacij. Kadar je mogoče, predloži tudi predlagano nezaupno različico.

4.   Nadzorni organ, ki so mu predložene informacije, lahko brez poseganja v odstavek 3 od preiskovanih strank ali katere koli druge osebe, ki predloži dokumente, zahteva, da opredelijo dokumente ali dele dokumentov, ki po njihovem mnenju vsebujejo poslovne skrivnosti ali druge za njih zaupne informacije, ter da opredelijo osebe, ki jih zadeva zaupnost teh poslovnih skrivnosti ali drugih zaupnih informacij.

5.   Nadzorni organ, ki so mu predložene informacije, preiskovanim strankam in kateri koli drugi osebi, ki zatrjuje, da so predložene informacije zaupne, določi ustrezen rok, ki ni daljši od šestih tednov, v katerem morajo:

(a)

utemeljiti svoje trditve, da predložene informacije vsebujejo poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije za vsak posamezni dokument ali del dokumenta, izjavo ali del izjave;

(b)

predlagati, kadar je mogoče, nezaupno različico dokumentov in izjav, v kateri so poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije zakrite;

(c)

predložiti jedrnat nezaupen opis vsake posamezne zakrite informacije.

6.   Če preiskovane stranke ali katera koli druga oseba ne ravnajo v skladu z odstavkoma 4 in 5, lahko nadzorni organ, ki so mu predložene informacije, domneva, da zadevni dokumenti ali izjave ne vsebujejo poslovnih skrivnosti ali drugih zaupnih informacij.

7.   Nadzorni organ, ki so mu predložene informacije, določi, ali so informacije ali ustrezni in določeni deli dokumentov zaupni v skladu z odstavkom 1. Zagotovi, da je zakritje dokumentov omejeno na tisto, kar je potrebno in sorazmerno za varstvo zaupnih informacij. Nadzorni organ, ki so mu predložene informacije, obvesti druge nadzorne organe o zaupni naravi posredovanih informacij.

8.   Informacije, ki se štejejo za zaupne v skladu z nacionalnim pravom nadzornega organa, ki so mu predložene informacije, in se v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 izmenjujejo med nadzornimi organi, mora nadzorni organ, ki jih prejme, še naprej obravnavati kot zaupne.

Člen 26

Spis o sodelovanju

1.   Vodilni nadzorni organ za namene izmenjave ustreznih informacij med vodilnim nadzornim organom in drugimi zadevnimi nadzornimi organi v skladu s členom 9 zagotovi, da so te ustrezne informacije na voljo prek spisa o sodelovanju, ki se vodi za vsako pritožbo ali preiskavo. Spis o sodelovanju vključuje vse informacije, izmenjane na podlagi člena 9.

2.   Spis o sodelovanju se hrani v elektronski obliki in je prek skupnega elektronskega orodja dostopen na daljavo nadzornim organom ter odboru, kadar se zadeva predloži v reševanje sporov na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679 in, kadar je ustrezno, če se zahteva nujno mnenje ali nujna zavezujoča odločitev na podlagi člena 66 navedene uredbe. Spis o sodelovanju ni neposredno dostopen preiskovanim strankam, pritožnikom ali tretjim osebam.

POGLAVJE V

REŠEVANJE SPOROV

Člen 27

Predložitev v reševanje sporov na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679

1.   Vodilni nadzorni organ v treh mesecih od izteka obdobja iz člena 60(4) Uredbe (EU) 2016/679 predloži spremenjeni osnutek odločitve na podlagi člena 60(5) navedene uredbe ali zadevo predloži odboru v reševanje sporov na podlagi člena 65(1), točka (a), navedene uredbe.

2.   Vodilni nadzorni organ v treh mesecih od izteka obdobja iz člena 60(5) Uredbe (EU) 2016/679 predloži drug spremenjeni osnutek odločitve na podlagi člena 60(5) navedene uredbe ali zadevo predloži odboru v reševanje sporov na podlagi člena 65(1), točka (a), navedene uredbe.

3.   Ko vodilni nadzorni organ predloži zadevo v reševanje sporov na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679, predloži odboru naslednje:

(a)

osnutek odločitve ali spremenjeni osnutek odločitve, glede katerega so bili dani ustrezni in utemeljeni ugovori;

(b)

povzetek upoštevnih dejstev;

(c)

pisna stališča preiskovanih strank na podlagi člena 19 in, odvisno od primera, člena 22 te uredbe, vsaj v obsegu, v katerem se ta stališča nanašajo na zadevo, predloženo odboru;

(d)

pisna stališča pritožnikov, odvisno od primera, na podlagi členov 16, 17 in 20 te uredbe, vsaj v obsegu, v katerem se ta stališča nanašajo na zadevo, predloženo odboru;

(e)

ustrezne in utemeljene ugovore, s katerimi se vodilni nadzorni organ ni strinjal, ter ugovore, ki jih je vodilni nadzorni organ zavrnil kot neustrezne in neutemeljene;

(f)

razloge, zaradi katerih se vodilni nadzorni organ ni strinjal z ustreznimi in utemeljenimi ugovori ali jih je zavrnil kot neustrezne ali neutemeljene.

4.   Odbor lahko od nadzornega organa zahteva dodatne dokumente v zvezi z zadevo, ki mu je bila predložena.

5.   Odbor v štirih tednih po predložitvi dokumentov in informacij iz odstavka 3 tega člena predhodno ugotovi, ali so ugovori iz člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679 ustrezni in utemeljeni ter ali so skladni s členom 23 te uredbe. Predsednik odbora v istem obdobju evidentira predložitev zadeve, ki mu je bila predložena. Takoj ko je predložitev evidentirana, se spis posreduje članom odbora.

6.   Obdobje iz odstavka 5 tega člena se ne šteje v rok za sprejetje zavezujoče odločitve odbora iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2016/679.

Člen 28

Zaslišanje preiskovanih strank in pritožnika pred sprejetjem odločitve na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679

1.   Odbor pred sprejetjem zavezujoče odločitve na podlagi člena 65(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/679 preiskovani stranki ali, če bi lahko odločitev odbora privedla do popolne ali delne zavrnitve ali zavrženja pritožbe, pritožniku omogoči, da pisno izrazita svoja stališča o vseh novih dejanskih ali pravnih elementih, na katerih naj bi temeljila odločitev odbora, vključno z ustreznimi in utemeljenimi ugovori, ki jih namerava odbor upoštevati v svoji odločitvi.

2.   Kadar se preiskovani stranki ali pritožniku, kot je ustrezno, omogoči, da izrazita svoja stališča v skladu z odstavkom 1, odbor določi ustrezen rok, ki ni daljši od dveh tednov, da izrazita svoja stališča.

3.   Obdobje za sprejetje zavezujoče odločitve odbora iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2016/679 se začasno prekine, dokler preiskovana stranka ali pritožnik, kot je ustrezno, ne izrazita svojega stališča ali do izteka roka iz odstavka 2 tega člena, kar nastopi prej.

Člen 29

Postopek v zvezi z odločitvijo na podlagi člena 65(1), točka (b), Uredbe (EU) 2016/679

1.   Nadzorni organ, ki predloži zadevo, pri predložitvi zadeve na podlagi člena 65(1), točka (b), Uredbe (EU) 2016/679 odboru predloži naslednje:

(a)

povzetek upoštevnih dejstev, vključno z zadevno obdelavo;

(b)

oceno teh upoštevnih dejstev, da se ugotovi, ali je nadzorni organ pristojen za delovanje kot vodilni nadzorni organ na podlagi člena 56(1) Uredbe (EU) 2016/679, zlasti oceno, ali je treba obdelavo šteti za čezmejno obdelavo osebnih podatkov in kje je glavna ustanovitev upravljavca ali obdelovalca;

(c)

stališča upravljavca ali obdelovalca, katerega glavna ustanovitev je predmet predložitve;

(d)

stališča drugih zadevnih nadzornih organov, ki jih zadeva predložitev;

(e)

vse druge dokumente ali informacije, ki so po mnenju nadzornega organa, ki predloži zadevo, ustrezni in potrebni za opredelitev rešitve v zadevi.

2.   Odbor lahko od nadzornega organa zahteva dodatne dokumente v zvezi z zadevo, ki mu je bila predložena.

3.   Predsednik odbora v enem tednu po prejemu dokumentov in informacij iz odstavka 1 evidentira predložitev zadeve, ki mu je bila predložena. Takoj ko je predložitev evidentirana, se spis posreduje članom odbora.

Člen 30

Postopek v zvezi z odločitvijo na podlagi člena 65(1), točka (c), Uredbe (EU) 2016/679

1.   Nadzorni organ ali Komisija pri predložitvi zadeve na podlagi člena 65(1), točka (c), Uredbe (EU) 2016/679 odboru predložita naslednje:

(a)

povzetek upoštevnih dejstev;

(b)

mnenje, ki ga, odvisno od primera, izda odbor na podlagi člena 64 Uredbe (EU) 2016/679 ali odločitev, ki jo, odvisno od primera, sprejme pristojni nadzorni organ na osnovi mnenja, ki ga izda odbor na podlagi člena 64 Uredbe (EU) 2016/679;

(c)

stališča nadzornega organa, ki predloži zadevo, ali Komisije o tem, ali bi moral nadzorni organ, odvisno od primera, predložiti osnutek odločitve odboru na podlagi člena 64(1) Uredbe (EU) 2016/679, ali o tem, da nadzorni organ ni upošteval mnenja odbora, izdanega na podlagi člena 64 Uredbe (EU) 2016/679, vključno z navedbo, kateri deli tega mnenja niso bili upoštevani in sklic na ustrezni del sprejete odločitve.

2.   Odbor zahteva naslednje:

(a)

stališča nadzornega organa, ki je domnevno kršil zahtevo po predložitvi osnutka odločitve odboru ali ni upošteval mnenja odbora;

(b)

vse druge dokumente ali informacije, ki so po mnenju nadzornega organa ustrezni in potrebni za opredelitev rešitve v zadevi.

3.   Odbor lahko od nadzornega organa zahteva dodatne dokumente v zvezi z zadevo, ki mu je bila predložena.

4.   Predsednik odbora v enem tednu po prejemu dokumentov in informacij iz odstavka 2 evidentira predložitev zadeve, ki mu je bila predložena. Takoj ko je predložitev evidentirana, se spis posreduje članom odbora.

5.   Kadar kateri koli nadzorni organ izrazi namero o predložitvi svojih stališč glede predložene zadeve, jih predloži v dveh tednih po predložitvi iz odstavka 1.

POGLAVJE VI

NUJNI POSTOPEK

Člen 31

Nujno mnenje na podlagi člena 66(2) Uredbe (EU) 2016/679

1.   Zahteva za nujno mnenje odbora na podlagi člena 66(2) Uredbe (EU) 2016/679 se vloži najpozneje štiri tedne pred iztekom začasnih ukrepov, sprejetih na podlagi člena 66(1) navedene uredbe, in vsebuje naslednje:

(a)

povzetek upoštevnih dejstev, vključno z domnevnimi kršitvami Uredbe (EU) 2016/679;

(b)

začasni ukrep, sprejet na ozemlju države članice nadzornega organa, ki zahteva nujno odločitev, njegovo trajanje in razloge za njegovo sprejetje, vključno z utemeljitvijo nujne potrebe po ukrepanju za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(c)

utemeljitev nujne potrebe po sprejetju končnih ukrepov, vključno z obrazložitvijo izjemne narave okoliščin, zaradi katerih je treba sprejeti te končne ukrepe.

2.   Za nujno mnenje lahko odbor od nadzornega organa zahteva dodatne dokumente v zvezi z zadevo, ki mu je bila predložena.

3.   Predsednik odbora v enem tednu po prejemu dokumentov in informacij iz odstavka 1 evidentira predložitev zadeve, ki mu je bila predložena. Takoj ko je predložitev evidentirana, se spis posreduje članom odbora.

Člen 32

Nujne zavezujoče odločitve na podlagi člena 66(2) Uredbe (EU) 2016/679

1.   Zahteva za nujno zavezujočo odločitev odbora na podlagi člena 66(2) Uredbe (EU) 2016/679 se vloži najpozneje štiri tedne pred iztekom začasnih ukrepov, sprejetih na podlagi člena 61(8), člena 62(7) ali člena 66(1) navedene uredbe. Ta zahteva vsebuje naslednje:

(a)

povzetek upoštevnih dejstev, vključno z domnevnimi kršitvami Uredbe (EU) 2016/679;

(b)

začasni ukrep, sprejet na ozemlju države članice nadzornega organa, ki zahteva nujno zavezujočo odločitev, njegovo trajanje in razloge za njegovo sprejetje, vključno z utemeljitvijo nujne potrebe po ukrepanju za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(c)

informacije o vseh preiskovalnih ukrepih, sprejetih na ozemlju države članice nadzornega organa, ki zahteva nujno zavezujočo odločitev, in odgovore, prejete od preiskovanih strank, ali katere koli druge informacije nadzornega organa prosilca;

(d)

utemeljitev nujne potrebe po sprejetju končnih ukrepov, ob upoštevanju izjemne narave okoliščin, zaradi katerih je treba sprejeti te ukrepe, ali dokaz, da nadzorni organ ni upošteval člena 61(5) ali člena 62(2) Uredbe (EU) 2016/679;

(e)

kadar nadzorni organ prosilec ni vodilni nadzorni organ, stališča vodilnega nadzornega organa;

(f)

kadar je primerno, stališča lokalne ustanovitve preiskovanih strank, zoper katere so bili naslovljeni začasni ukrepi iz člena 66(1) Uredbe (EU) 2016/679.

2.   Odbor lahko od nadzornega organa zahteva dodatne dokumente v zvezi z zadevo, ki mu je bila predložena.

3.   Predsednik odbora v enem tednu po prejemu dokumentov in informacij iz odstavka 1 evidentira predložitev zadeve, ki mu je bila predložena. Takoj ko je predložitev evidentirana, se spis posreduje članom odbora.

4.   Kadar odbor sprejme nujno zavezujočo odločitev, v kateri je navedeno, da je treba sprejeti končne ukrepe, nadzorni organ, na katerega je naslovljena odločitev, take ukrepe sprejme pred iztekom začasnih ukrepov, sprejetih na podlagi člena 66(1) Uredbe (EU) 2016/679.

5.   Kadar je v nujni zavezujoči odločitvi navedeno, da ni nujno hitro sprejeti končnih ukrepov, vodilni nadzorni organ in drugi zadevni nadzorni organi upoštevajo postopek iz člena 60 Uredbe (EU) 2016/679.

Člen 33

Nujno mnenje ali nujna zavezujoča odločitev na podlagi člena 66(3) Uredbe (EU) 2016/679

1.   Zahteva za nujno mnenje ali nujno zavezujočo odločitev odbora na podlagi člena 66(3) Uredbe (EU) 2016/679 vsebuje naslednje:

(a)

povzetek upoštevnih dejstev;

(b)

utemeljitev nujne potrebe po sprejetju ustreznih ukrepov za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ob upoštevanju izjemnih okoliščin, ki zahtevajo sprejetje takih ukrepov, zlasti vseh elementov, ki bi jih moral pristojni nadzorni organ upoštevati za zaščito pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(c)

po potrebi in kadar so na voljo, informacije o vseh preiskovalnih ukrepih, ki jih nadzorni organ prosilec sprejme na ozemlju države članice nadzornega organa, ki zahteva nujno mnenje ali nujno zavezujočo odločitev, ter odgovore, prejete od preiskovanih strank, ali katere koli druge informacije nadzornega organa prosilca;

(d)

stališča pristojnega nadzornega organa iz člena 66(3) Uredbe (EU) 2016/679.

2.   Odbor lahko od nadzornega organa zahteva dodatne dokumente v zvezi z zadevo, ki mu je predložena.

3.   Predsednik odbora v enem tednu po prejemu dokumentov in informacij iz odstavka 1 evidentira predložitev zadeve, ki mu je bila predložena. Takoj ko je predložitev evidentirana, se spis posreduje članom odbora.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 34

Statistika o izvrševanju v primerih v zvezi s čezmejno obdelavo osebnih podatkov

1.   Odbor v okviru letnega poročila, ki se pripravi na podlagi člena 71 Uredbe (EU) 2016/679, zagotovi statistiko o izvrševanju Uredbe (EU) 2016/679 v primerih, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, zlasti:

(a)

število začetih primerov na podlagi pritožbe in po uradni dolžnosti;

(b)

število zaključenih primerov na podlagi pritožbe in po uradni dolžnosti;

(c)

število preiskav, ki so jih zahtevali zadevni nadzorni organi na podlagi člena 61(1) Uredbe (EU) 2016/679;

(d)

število vloženih pritožb;

(e)

število pritožb, ki so bile v celoti ali delno zavrnjene ali zavržene;

(f)

povprečno trajanje zaključenih primerov na podlagi pritožb in po uradni dolžnosti;

(g)

število in zneske upravnih glob, izrečenih na podlagi členov 83 in 84 Uredbe (EU) 2016/679.

2.   Kadar statistika iz odstavka 1 odboru ni neposredno na voljo, jo nadzorni organi na zahtevo pravočasno predložijo odboru.

Člen 35

Poročilo Komisije

Komisija v okviru svojega poročila o vrednotenju in pregledu Uredbe (EU) 2016/679 na podlagi člena 97 navedene uredbe poroča tudi o njeni uporabi in delovanju.

Člen 36

Prehodne določbe

Poglavji III in IV se uporabljata za preiskave po uradni dolžnosti, ki se začnejo po 2. aprilu 2027, in za preiskave na podlagi pritožb, vloženih po 2. aprilu 2027.

Poglavji V in VI te uredbe se uporabljata za vse primere, predložene v reševanje sporov na podlagi člena 65 in v nujni postopek na podlagi člena 66(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/679 po 2. aprilu 2027.

Člen 37

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Ta uredba se uporablja od 2. aprila 2027.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 26. novembra 2025

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednica

M. BJERRE

(1)   UL C, C/2024/1578, 5.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1578/oj.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2025 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 17. novembra 2025.

(3)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).

(4)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).

(5)  Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/943/oj).

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/2518/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)

Top

Full & Egal Universal Law Academy