Uredba (EU) 2026/1047 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2026 o vzpostavitvi nabora talentov EU

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L

2026/1047

12.5.2026

UREDBA (EU) 2026/1047 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 29. aprila 2026

o vzpostavitvi nabora talentov EU

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 79(2), točka (a), Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija in posamezne države članice se soočajo s pomanjkanjem delovne sile in spretnosti v številnih sektorjih in poklicih, tudi tistih, ki so pomembni za zeleni in digitalni prehod. Za odpravo tega pomanjkanja bodo morda potrebni kvalificirani delavci na vseh ravneh. Na področjih gradbeništva, zdravstva, gostinstva in hotelirstva, prevoza, informacijske in komunikacijske tehnologije, naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike obsežno pomanjkanje traja že dolgo. To pomanjkanje pa se je še povečalo zaradi pandemije COVID-19 ter pospešitve zelenega in digitalnega prehoda. Pričakuje se, da se bo pomanjkanje delovne sile in spretnosti zaradi demografskih izzivov še nadaljevalo in da bi se lahko morda celo poslabšalo.

(2)

Za odpravo pomanjkanja delovne sile in spretnosti je potreben ambiciozen in celosten pristop na ravni Unije in nacionalni ravni, v okviru katerega se med drugim prednostno zagotavlja, da lahko tisti, ki so premalo zastopani na trgu dela, bolje izkoristijo svoj polni potencial. Ta pristop bi lahko zajemal preusposabljanje in izpopolnjevanje obstoječe delovne sile v skladu s cilji evropskega leta spretnosti, določenega s Sklepom (EU) 2023/936 Evropskega parlamenta in Sveta (3), olajševanje mobilnosti delovne sile znotraj EU, tudi z boljšo uporabo Direktive Sveta 2003/109/ES (4) in Direktive (EU) 2021/1883 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter promoviranjem mreže EURES, pa tudi izboljšanje delovnih pogojev in povečanje privlačnosti določenih poklicev. Vendar zaradi obsega trenutnega pomanjkanja delovne sile na trgu in demografskih trendov ukrepi, usmerjeni samo v domačo delovno silo in delovno silo v Uniji, verjetno ne bodo zadostovali za odpravo obstoječega in prihodnjega pomanjkanja delovne sile in spretnosti. Po ocenah Komisije naj bi se število prebivalstva Unije znatno zmanjšalo, še bolj pa naj bi upadlo število delovno sposobnih ljudi. Zato so zakonite in urejene migracije ključne za dopolnitev teh ukrepov in morajo biti del rešitve za zagotovitev kakovosti sistemov socialnega varstva, konkurenčnosti in trajne gospodarske rasti v Uniji ter za popolno podporo zelenemu in digitalnemu prehodu.

(3)

Da bi povečali privlačnost Unije za talente iz tretjih držav, olajšali pravično mednarodno zaposlovanje, odpravili pomanjkanje delovne sile in spretnosti ter državljanom tretjih držav zagotovili priložnosti za delo v deficitarnih poklicih v Uniji, bi bilo treba vzpostaviti nabor talentov EU. Nabor talentov EU bi moral imeti obliko vseevropske platforme, ki združuje in podpira povezovanje profilov registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki prebivajo zunaj Unije, s prostimi delovnimi mesti sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov, ustanovljenih v sodelujočih državah članicah. Evropski parlament je v resoluciji z dne 25. novembra 2021 s priporočili Komisiji o politiki in zakonodaji na področju zakonitega priseljevanja pozval k vzpostavitvi nabora talentov EU (6).

(4)

V priporočilu Komisije (EU) 2020/1364 (7) se države članice spodbuja, naj vzpostavijo in podprejo dopolnilne poti do zaposlitve za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Nabor talentov EU bi lahko prispeval tudi k praktični implementaciji teh dopolnilnih poti.

(5)

Cilj nabora talentov EU bi moral biti podpiranje sodelujočih držav članic pri odpravljanju obstoječega in prihodnjega pomanjkanja delovne sile in spretnosti z zaposlovanjem državljanov tretjih držav, kolikor aktiviranje domače delovne sile in mobilnost znotraj EU ne zadostujeta za dosego navedenega cilja. Kot prostovoljno orodje za olajšanje mednarodnega zaposlovanja bi moral nabor talentov EU zainteresiranim državam članicam nuditi dodatno podporo na ravni Unije. V ta namen bi bilo treba zagotoviti dopolnjevanje in interoperabilnost IT platforme nabora talentov EU (v nadaljnjem besedilu: IT platforma) z obstoječimi pobudami in platformami na ravni Unije in nacionalni ravni. Pri razvoju nabora talentov EU bi bilo treba upoštevati specifične potrebe držav članic, da bi se zagotovilo čim širše sodelovanje. Zato je pojem „talent“ vseobsegajoč izraz, ki se nanaša na celo vrsto spretnosti in kompetenc, ki bi lahko bile potrebne na trgih dela različnih držav članic.

(6)

Glede na prostovoljno naravo nabora talentov EU bi morale imeti sodelujoče države članice tudi možnost, da odstopijo od sodelovanja v njem. V ta namen bi morale države članice uradno obvestiti sekretariat nabora talentov EU (v nadaljnjem besedilu: sekretariat), da nameravajo odstopiti od sodelovanja v naboru talentov EU. Da se sekretariatu in državam članicam omogoči, da vzpostavijo vse potrebne tehnične in praktične ureditve za tak odstop, ter se zagotovita zadostna stabilnost in predvidljivost za iskalce zaposlitve iz tretjih držav, sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte, bi moral odstop začeti veljati devet mesecev po uradnem obvestilu o nameravanem odstopu. Od datuma navedenega uradnega obvestila na IT platformi ne bi smela biti objavljena nobena nova prosta delovna mesta sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov iz zadevne države članice.

(7)

Nabor talentov EU je namenjen zagotavljanju informacij iskalcem zaposlitve iz tretjih držav ter sodelujočim delodajalcem in drugim sodelujočim subjektom, ki so zakonito ustanovljeni v sodelujočih državah članicah. Za namene te uredbe se šteje, da je delodajalec ali drug subjekt zakonito ustanovljen v državi članici, kadar opravlja dejansko bistveno gospodarsko dejavnost v skladu z nacionalnim pravom in upravnimi zahtevami zadevne države članice. Pojem „drug sodelujoči subjekt“ bi se moral nanašati na agencijo za zagotavljanje začasnega dela, zasebno agencijo za zaposlovanje ali posrednika na trgu dela. Pojem „agencija za zagotavljanje začasnega dela“ je treba razumeti kot pojem, opredeljen v členu 3(1), točka (b), Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8). Pojem „zasebna agencija za zaposlovanje“ je treba razumeti kot pojem, opredeljen v Konvenciji Mednarodne organizacije dela (MOD) o zasebnih agencijah za zaposlovanje iz leta 1997 (št. 181).

(8)

Za registrirane iskalce zaposlitve iz tretjih držav se šteje, da so bili izbrani za prosto delovno mesto v naboru talentov EU, če jim je bila ponujena zaposlitev, ki jim omogoča sklenitev delovnega razmerja v sodelujoči državi članici, v kateri je sodelujoči delodajalec ali drug sodelujoči subjekt zakonito ustanovljen in v kateri bo iskalec zaposlitve običajno delal.

(9)

Močna partnerstva in dvostransko sodelovanje s tretjimi državami prispevajo k učinkovitemu upravljanju migracij. Sodelovanje je lahko usmerjeno v čim večji pozitivni učinek migracij in zmanjšanje negativnih posledic za države izvora državljanov tretjih držav, kot je tveganje bega možganov, na primer tako, da se olajšujejo krožne migracije. Nabor talentov EU bi moral podpirati izvajanje partnerstev za privabljanje talentov, dvostranskih dogovorov in nacionalnih okvirov za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi. Partnerstva za privabljanje talentov so eden ključnih vidikov zunanje razsežnosti sporočila Komisije z dne 23. septembra 2020 o novem paktu o migracijah in azilu ter se udejanjajo v skladu s sporočilom Komisije z dne 27. aprila 2022 z naslovom „Privabljanje znanj, spretnosti in talentov v EU“. Sodelovanje države članice v partnerstvu za privabljanje talentov, dvostranskem dogovoru ali nacionalnem okviru za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi ne posega v njeno odločitev o tem, ali bo sodelovala v naboru talentov EU.

(10)

Da bi se zagotovila ustrezna zastopanost organov držav članic v usmerjevalni skupini za nabor talentov EU (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalna skupina), bi morale sodelujoče države članice imenovati vsaka po dva predstavnika, in sicer enega strokovnjaka s področja zaposlovanja in enega s področja priseljevanja. Države članice se spodbuja, naj zagotovijo, da navedena predstavnika podpirata dva namestnika, ki ju bosta lahko zastopala v njuni odsotnosti. Usmerjevalna skupina bi morala vključevati tudi dva predstavnika Komisije in šest predstavnikov medpanožnih organizacij socialnih partnerjev na ravni Unije, pri čemer so sindikati in organizacije delodajalcev enako zastopani. Prav tako bi moralo biti mogoče povabiti strokovnjaka iz Evropskega parlamenta. Prav tako bi moralo biti mogoče, da se sestankov usmerjevalne skupine po potrebi udeležijo tudi dodatni predstavniki Komisije. Na sestanke usmerjevalne skupine bi moralo biti možno povabiti tudi predstavnike organov, uradov in agencij Unije, mednarodnih organizacij, tretjih držav, ki sodelujejo v partnerstvih za privabljanje talentov, dvostranskih dogovorih ali nacionalnih okvirih za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi, ter drugih ustreznih deležnikov, da predstavijo svoja stališča. Te organizacije in deležniki bi lahko na primer vključevali Evropski organ za delo, Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Evropsko fundacijo za usposabljanje, MOD, Mednarodno organizacijo za migracije, lokalne in regionalne organe ter organizacije civilne družbe.

(11)

IT platformo bi bilo treba, kolikor je to mogoče, razviti z uporabo obstoječe IT infrastrukture v lasti Komisije. IT infrastruktura, razvita v okviru mreže EURES, bi se lahko deloma ponovno uporabila za IT platformo, vključno z enotnim usklajenim kanalom in orodjem za samodejno povezovanje, pri čemer se uporabijo ustrezne prilagoditve. Pomembno je, da IT platforma zagotavlja intuitivno uporabo ter je uporabniku prijazna in enostavno dostopna za invalide v skladu z direktivama (EU) 2016/2102 (9) in (EU) 2019/882 (10) Evropskega parlamenta in Sveta.

(12)

Po potrebi bi bilo treba zagotoviti sinergije med IT platformo ter drugimi ustreznimi instrumenti in storitvami na ravni Unije, tudi kar zadeva dostop do gradiva za usposabljanje, kot je gradivo, ki ga zagotavljata platformi EU Academy in Interoperable Europe Academy. IT platformo bi bilo treba hitro in redno prilagajati novim tehnološkim praksam ter jo nadgrajevati z inovativnimi funkcijami in orodji, da bi omogočala najsodobnejše IT storitve. V ta namen bi morala Komisija izvesti študijo izvedljivosti, v kateri bi ocenila možnost vključitve več algoritmov za povezovanje v IT platformo. Komisija bi morala v tej študiji izvedljivosti ustrezno preučiti proračunske posledice, tveganja za varstvo podatkov in tveganja glede skladnosti z Uredbo (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Rezultate študije izvedljivosti bi bilo treba predstaviti usmerjevalni skupini in jih upoštevati pri razpravi o prihodnjem razvoju nabora talentov EU.

(13)

Format profilov iskalcev zaposlitve iz tretjih držav in prostih delovnih mest bi bilo treba določiti z uporabo evropske klasifikacije spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO), kot jo je razvila Komisija v skladu z Uredbo (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki določa standardizirano terminologijo za spretnosti, kompetence, kvalifikacije in poklice ter olajšuje njihovo preglednost. Klasifikacija ESCO bi morala iskalce zaposlitve iz tretjih držav, sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte ter nacionalne kontaktne točke nabora talentov EU (v nadaljnjem besedilu: nacionalne kontaktne točke) podpirati z zagotavljanjem primerljivih informacij o delovnih izkušnjah, poklicih, ki so ustrezni za prosto delovno mesto, ter spretnostih, ki jih iskalci zaposlitve iz tretjih držav ponujajo ter sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti zahtevajo, da bi se tako omogočil visokokakovosten postopek povezovanja. V Priporočilu Komisije (EU) 2023/2611 (13) je navedeno, da bi bilo treba v nacionalnih postopkih za priznavanje spretnosti in kvalifikacij poudariti celoten talent in potencial osebe. Upoštevale bi se lahko vse vrste kvalifikacij in spretnosti, kot so poklicno izobraževanje in usposabljanje, diplome, posebna spričevala („mikrodokazila“) ter spretnosti in kompetence, pridobljene v neformalnem in priložnostnem okolju. Kjer je ustrezno, bi morale nacionalne kontaktne točke za prenos prostih delovnih mest na IT platformo uporabljati format klasifikacije ESCO. Države članice, ki za prosta delovna mesta na nacionalni ravni ne uporabljajo klasifikacije ESCO, bi morale pripraviti korelacijske tabele, s katerimi se vzpostavi interoperabilnost med klasifikacijo, ki se uporablja v nacionalnih sistemih, in klasifikacijo ESCO. Te tabele bi bilo treba dati na voljo Komisiji in jih uporabljati za samodejno prekodiranje informacij o prostih delovnih mestih ali profilih registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav za namen samodejnega povezovanja prek IT platforme.

(14)

Sekretariatu in nacionalnim kontaktnim točkam bi bilo treba dodeliti naloge za zagotovitev funkcij iskanja in povezovanja na IT platformi. Te naloge bi bilo treba šteti za naloge, ki se opravljajo v javnem interesu in za opravljanje katerih je potrebna obdelava osebnih podatkov, kot je navedeno v členu 6(1), točka (e), Uredbe (EU) 2016/679 (14) Evropskega parlamenta in Sveta oziroma členu 5(1), točka (a), Uredbe (EU) 2018/1725 (15) Evropskega parlamenta in Sveta. Obdelava osebnih podatkov bi se morala izvajati v skladu s členom 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) ter uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725.

(15)

Obdelava osebnih podatkov za namene funkcij iskanja in povezovanja na IT platformi bi morala biti omejena na osebne podatke, potrebne za prepoznavanje registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov, da se omogočijo iskanje in povezovanje na IT platformi ter zbiranje podatkov za izboljšanje delovanja nabora talentov EU, za kar ne bi smela biti potrebna obdelava kakršnih koli posebnih vrst osebnih podatkov iz člena 9 Uredbe (EU) 2016/679 in člena 10 Uredbe (EU) 2018/1725.

(16)

Registrirani iskalci zaposlitve iz tretjih držav bi morali imeti pravico, da svoje osebne podatke urejajo, izbrišejo ali omejijo dostop do njih, na primer z omejitvijo dostopa do svojih kontaktnih podatkov. Profile registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav na IT platformi, do katerih ti niso dostopali eno leto, bi bilo treba odstraniti. En mesec pred odstranitvijo njihovih profilov bi bilo treba poslati obvestilo, da se iskalcem zaposlitve omogoči razumen čas za odziv. Omogočiti bi bilo treba, da se po odstranitvi teh profilov na IT platformi še naprej hrani omejen nabor anonimiziranih podatkov za raziskovalne in statistične namene, tudi za namene priprave in zagotavljanja kakovosti evropske statistike.

(17)

Brez poseganja v obveznost obveščanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, o obdelavi njihovih osebnih podatkov in njihovih pravicah, ki jih imajo kot posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členoma 12 in 13 Uredbe (EU) 2016/679 ter členoma 14 in 15 Uredbe (EU) 2018/1725 bi sekretariat in nacionalne kontaktne točke morali registrirane iskalce zaposlitve iz tretjih držav, sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte obvestiti tudi o njihovi pravici, da tehnično omejijo dostop do svojih osebnih podatkov in da kadar koli zahtevajo izbris ali spremembo svojih osebnih podatkov.

(18)

Nabor talentov EU bi moral prispevati k cilju odvračanja od nedovoljenih migracij, med drugim z olajšanjem dostopa do obstoječih zakonitih poti. Iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, za katere velja sodna ali upravna odločba o zavrnitvi vstopa ali prepovedi prebivanja v državi članici ali prepoved vstopa, kot je določena v Direktivi 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), ne bi smelo biti dovoljeno, da se registrirajo na IT platformi, saj jim ne bi bilo dovoljeno vstopiti v Unijo ali prebivati v njej. V ta namen bi morali iskalci zaposlitve iz tretjih držav pred registracijo na IT platformi izjaviti, da zanje trenutno ne velja nacionalna sodna ali upravna odločba o zavrnitvi vstopa ali prepovedi prebivanja v državi članici ali prepoved vstopa, kot je določena v Direktivi 2008/115/ES. Na IT platformi bi bilo treba zagotoviti informacije, s katerimi bi iskalce zaposlitve iz tretjih držav obvestili, da jim je, če zanje velja taka odločba ali prepoved vstopa, prepovedan vstop na ozemlje držav članic in zato na IT platformi ne bi smeli ustvariti profila. Zagotoviti bi bilo treba tudi informacije o posledicah lažne izjave v zvezi s tem, zlasti da bi bili njihovi profili odstranjeni z IT platforme. Dejstvo, da nekateri državljani tretjih držav nimajo pravice do vstopa na schengensko območje ali prebivanja na njem, bi se lahko razkrilo pri izvajanju potrebnih varnostnih preverjanj v ustreznih podatkovnih zbirkah Unije in nacionalnih podatkovnih zbirkah, kot je schengenski informacijski sistem, v okviru postopkov priseljevanja, ki jih izvajajo države članice. V primeru, da nacionalni organ za priseljevanje izda odločbo, s katero se na podlagi upravne odločbe o zavrnitvi vstopa ali prepovedi prebivanja v državi članici ali prepovedi vstopa, kot je določena v Direktivi 2008/115/ES, zavrne prošnja za vstop iskalca zaposlitve iz tretje države, in kadar nacionalni organ za priseljevanje ugotovi, da je bil zadevni iskalec zaposlitve izbran za prosto delovno mesto prek nabora talentov EU, bi moral te informacije posredovati nacionalnim kontaktnim točkam, da se profil tega iskalca zaposlitve odstrani z IT platforme. Na IT platformi bi morale biti na voljo informacije, s katerimi se iskalci zaposlitve iz tretjih držav obvestijo, da registracija v naboru talentov EU ni jamstvo, da so bila opravljena varnostna preverjanja, ki se zahtevajo v okviru nacionalnih postopkov priseljevanja.

(19)

Za zagotovitev, da vsi sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti spoštujejo ustrezno pravo in prakso Unije ter nacionalno pravo in prakso na področju zaščite pred nepoštenim zaposlovanjem, neustreznimi delovnimi pogoji, diskriminacijo, neugodno obravnavo in trgovino z ljudmi, se lahko države članice oprejo na obstoječe informacije o delodajalcih in drugih subjektih, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Poleg tega bi morale nacionalne kontaktne točke voditi evidenco delodajalcev in drugih subjektov, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Sodelujoče države članice bi morale imeti tudi možnost, da v skladu s pravom Unije uvedejo dodatne pogoje za sodelovanje delodajalcev in drugih subjektov v naboru talentov EU v skladu z ustreznimi nacionalnimi praksami, kolektivnimi pogodbami ter načeli in smernicami MOD. Nacionalne kontaktne točke bi morale imeti možnost, da zavrnejo dostop do nabora talentov EU. Zaradi preglednosti bi morale nacionalne kontaktne točke z usmerjevalno skupino deliti evidenco sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov. Pomembno je tudi, da lahko pristojni nacionalni organi prepoznajo sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte v posameznih državah članicah. Da bi olajšali prepoznavo in zagotovili preglednost, bi moralo biti mogoče evidenco sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov deliti z ustreznimi nacionalnimi organi. Za nadaljnjo krepitev preglednosti bi bilo treba omogočiti tudi, da je evidenca sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov javno dostopna drugim zainteresiranim deležnikom, ki niso del usmerjevalne skupine. Taka preglednost bi lahko koristila tudi sindikatom, nevladnim organizacijam in drugim deležnikom.

(20)

Kadar pristojni nacionalni organi uradno obvestijo nacionalno kontaktno točko, da je sodelujoči delodajalec ali drug sodelujoči subjekt kršil zadevno pravo in prakso, bi bilo treba zadevnemu delodajalcu ali subjektu začasno onemogočiti dostop do nabora talentov EU in njegova prosta delovna mesta odstraniti z IT platforme. Dostop, ki je bil začasno onemogočen, bi bilo treba znova vzpostaviti, ko pristojni nacionalni organi uradno obvestijo nacionalno kontaktno točko, da je bila kršitev zadevnega prava ali prakse odpravljena.

(21)

Iskalci zaposlitve iz tretjih držav, ki se želijo registrirati na IT platformi, bi morali imeti možnost, da ustvarijo profil z uporabo funkcije za ustvarjanje profilov okvira Europass, vzpostavljenega v skladu s Sklepom (EU) 2018/646 Evropskega parlamenta in Sveta (17), ki uporabnikom omogoča, da ustvarijo brezplačen profil ter navedejo relevantne spretnosti, kvalifikacije in druge izkušnje na enem varnem spletnem mestu. V druga obstoječa ustrezna orodja na ravni Unije in nacionalni ravni bi se lahko vključile neposredne povezave do modula z življenjepisom na IT platformi.

(22)

Po potrebi se na zahtevo registriranega iskalca zaposlitve iz tretje države, sodelujočega delodajalca ali drugega sodelujočega subjekta v sodelujočih državah članicah izvede priznavanje kvalifikacij in potrjevanje spretnosti registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, pridobljenih bodisi s formalnim, neformalnim ali priložnostnim učenjem bodisi z delovnimi izkušnjami, in sicer v skladu z nacionalnim pravom in prakso ter vsemi ustreznimi mednarodnimi sporazumi, vključno z dogovori o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij. Na IT platformi bi morale biti na voljo spletne informacije o obstoječih postopkih priznavanja in potrjevanja na nacionalni ravni, registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, ki so bili izbrani za prosto delovno mesto v naboru talentov EU, ter sodelujočim delodajalcem in drugim sodelujočim subjektom pa bi bilo treba zagotoviti specifične informacije.

(23)

V okviru partnerstev za privabljanje talentov bi lahko državljani izbranih tretjih držav prejeli podporo za razvoj in potrjevanje spretnosti. Spretnosti, ki se razvijajo ali potrjujejo v okviru partnerstev za privabljanje talentov, bi se lahko potrdile v skladu s pogoji, ki jih določijo države članice v okviru partnerstva za privabljanje talentov, v katerem sodelujejo.

(24)

Iskalci zaposlitve iz tretjih držav lahko prejmejo podporo tudi v okviru dvostranskih dogovorov in nacionalnih okvirov za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi. Kar zadeva priznavanje kvalifikacij in potrjevanje spretnosti, pridobljenih v tretji državi v okviru takega dogovora ali okvira, se uporablja nacionalna zakonodaja zadevne države članice.

(25)

Sodelujoče države članice, ki sodelujejo v partnerstvu za privabljanje talentov ali imajo vzpostavljene dvostranske dogovore ali nacionalne okvire za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi, bi morale imeti možnost, da se oprejo na nabor talentov EU, da bi olajšale zaposlovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, katerih spretnosti in kompetence so bile razvite v okviru tega partnerstva za privabljanje talentov, dogovora ali okvira. V ta namen bi morale biti take spretnosti in kompetence vidne na IT platformi, tako da se iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, ki so prejeli posebno podporo v okviru takega partnerstva za privabljanje talentov, dogovora ali okvira v tretji državi, omogoči, da spretnosti in kompetence, razvite v okviru tega partnerstva, dogovora ali okvira, v svojih profilih navedejo v obliki „oznake“ (v nadaljnjem besedilu: oznaka). Oznaka bo vizualni znak za delodajalca, da je iskalec zaposlitve sodeloval v takem partnerstvu za privabljanje talentov, dogovoru ali okviru. Vključitev oznake v profile registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav ne posega v pravila Unije in nacionalna pravila o priznavanju diplom in poklicnih kvalifikacij ali dostopu do reguliranih poklicev. Oznaka tudi ne posega v pravico do vstopa in prebivanja.

(26)

Sekretariat bi moral seznam tretjih držav in držav članic, ki sodelujejo v partnerstvih za privabljanje talentov, objaviti na IT platformi. Sekretariat bi moral na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, objaviti tudi seznam dvostranskih dogovorov in nacionalnih okvirov za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretjih državah, vključno s tretjimi državami, ki sodelujejo v teh dogovorih in okvirih, ter informacije o posebni podpori, zagotovljeni v zvezi s tem.

(27)

Sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti bi morali imeti možnost, da filtrirajo profile registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki so v oznaki navedli informacijo, da so prejeli posebno podporo v okviru partnerstva za privabljanje talentov, dvostranskega dogovora ali nacionalnega okvira za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi. To bi lahko sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte spodbudilo k temu, da ponudijo zaposlitev v Uniji.

(28)

Pri vseh dejavnostih, ki se izvajajo v okviru nabora talentov EU, bi bilo treba spoštovati pravico do poštene in enake obravnave glede delovnih pogojev, minimalnih plač, dostopa do socialne zaščite, usposabljanja in zaščite mladih pri delu. Nabor talentov EU bi moral poleg tega v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic zagotavljati kakovostna delovna mesta in pošteno konkurenco. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da imajo iskalci zaposlitve iz tretjih držav dostop do organov za enakost v skladu z Direktivo (EU) 2024/1500 Evropskega parlamenta in Sveta (18) ter Direktivo Sveta (EU) 2024/1499 (19), kadar je to ustrezno.

(29)

MOD je v svojih splošnih načelih in operativnih smernicah za pošteno zaposlovanje določila več standardov za ustrezno zaščito iskalcev zaposlitve iz tretjih držav pred nepoštenim zaposlovanjem. Delodajalci in drugi subjekti, ki sodelujejo ali so sodelovali v naboru talentov EU, bi morali spoštovati veljavno pravo in prakso Unije. Sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti bi morali zagotoviti tudi enako obravnavo iskalcev zaposlitve iz tretjih držav in državljanov sodelujočih držav članic v skladu z direktivami 2011/98/EU (20), 2014/36/EU (21), (EU) 2016/801 (22), (EU) 2021/1883 (23) in (EU) 2024/1233 (24) Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu z Direktivo (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta (25) morajo delodajalci delavcem na začetku zaposlitve pisno zagotoviti informacije o njihovih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Te informacije morajo vključevati bistvene elemente delovnega razmerja, kot so kraj in vrsta dela, trajanje zaposlitve, plačilo, delovni čas, trajanje morebitnega plačanega dopusta in po potrebi drugi zadevni delovni pogoji. Poleg tega morajo delodajalci v skladu z Direktivo (EU) 2023/970 Evropskega parlamenta in Sveta (26) iskalcem zaposlitve zagotoviti informacije, potrebne za informirana in pregledna pogajanja glede plačila. Sodelujoči delodajalci ali drug sodelujoči subjekti ne bi smeli iskalcu zaposlitve iz tretje države zaračunati nobene pristojbine za zaposlitev ali nerazkritih stroškov niti mu prepovedati zaposlitve pri drugih delodajalcih zunaj dogovorjenega urnika dela niti ne bi smeli take osebe neugodno obravnavati, če to stori. Sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti morajo pri napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev v vseh primerih spoštovati direktivi 96/71/ES (27) in (EU) 2020/1057 (28) Evropskega parlamenta in Sveta, zlasti glede pogojev za zaposlitev, določenih v navedenih direktivah. Sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti morajo spoštovati tudi zahteve, ki izhajajo iz zadevne sodne prakse Sodišča, zlasti sodbe v zadevi C-43/93 (29), kot je zahteva, da se lahko državljani tretje države napotijo na delo v državo članico le, če zakonito in običajno opravljajo delo v državi članici sedeža podjetja, iz katerega je oseba napotena, in upoštevati tudi zadevno pravo države članice gostiteljice.

(30)

Delodajalci ali drugi subjekti, ki so bili trajno izključeni iz IT platforme ali katerih dostop do IT platforme je bil zavrnjen ali začasno onemogočen, ne bi smeli imeti možnosti uporabe IT platforme, niti prek drugih sodelujočih subjektov. Nacionalne kontaktne točke bi morale zagotoviti, da prosta delovna mesta takih delodajalcev ali drugih subjektov niso objavljena na IT platformi. Nacionalne kontaktne točke bi morale pred objavo prostega delovnega mesta preveriti, da delodajalec ali drug subjekt, ki ga zanima sodelovanje v naboru talentov EU, ni zabeležen v evidenci delodajalcev ali drugih subjektov, ki so bili trajno izključeni iz IT platforme ali katerih dostop do IT platforme je bil zavrnjen ali začasno onemogočen, da se zagotovi, da taki delodajalci ali drugi subjekti ne uporabljajo IT platforme. Nacionalne kontaktne točke bi morale imeti možnost, da se pri izvajanju takih preverjanj oprejo tudi na obstoječe informacije o delodajalcih in drugih subjektih, ki ne izpolnjujejo obveznosti, v skladu z nacionalno prakso. Take informacije bi lahko vključevale tudi sezname, pripravljene v skladu z direktivama 2009/52/ES (30) in 2011/36/EU (31) Evropskega parlamenta in Sveta. Taka preverjanja, izvedena na podlagi obstoječih informacij v državah članicah o delodajalcih in drugih subjektih, ki ne izpolnjujejo obveznosti, bi lahko prispevala k učinkovitosti sredstev za zavrnitev dostopa do nabora talentov EU od prvega dne sodelovanja države članice za delodajalce in druge subjekte, ki kršijo ustrezno pravo in prakso Unije ali nacionalno pravo in prakso. Države članice bi morale zagotoviti, da se drugi sodelujoči subjekti, ki so v skladu z nacionalnim pravom izpolnili svoje obveznosti skrbnega pregleda glede skladnosti sodelujočih delodajalcev z ustreznim pravom in prakso Unije ter nacionalnim pravom in prakso na področju zaščite pred nepoštenim zaposlovanjem, neustreznimi delovnimi pogoji, diskriminacijo, neugodno obravnavo in trgovino z ljudmi, ne izključijo iz IT platforme niti se jim ne zavrne ali začasno onemogoči dostop do IT platforme, če eden od sodelujočih delodajalcev krši ustrezno pravo ali prakso Unije ali nacionalno pravo ali prakso.

(31)

Sekretariat bi moral redno sklicevati sestanke mreže nacionalnih kontaktnih točk, ki jo sestavljajo nacionalne kontaktne točke iz vsake sodelujoče države članice. Mreža nacionalnih kontaktnih točk bi morala služiti kot sredstvo, prek katerega si lahko nacionalne kontaktne točke izmenjujejo informacije in dobre prakse o izvajanju te uredbe, kot so prakse nacionalnih kontaktnih točk pri obravnavanju neizpolnjevanja obveznosti ali pogojev iz te uredbe s strani sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov.

(32)

Za zagotovitev visokokakovostnega povezovanja bi morali sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti imeti možnost, da dostopajo do seznama predlaganih profilov registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, registrirani iskalci zaposlitve iz tretjih držav pa bi morali imeti možnost, da dostopajo do prostih delovnih mest. Ti seznami, ustvarjeni z orodjem za samodejno povezovanje na IT platformi, bi morali temeljiti na ustreznosti spretnosti, kvalifikacij in delovnih izkušenj iskalcev zaposlitve iz tretjih držav za določeno prosto delovno mesto. Iskalci zaposlitve iz tretjih držav bi morali imeti tudi možnost, da navedejo države članice, v katerih bi raje delali, in svojo razpoložljivost za začetek dela. Informacije o državah članicah, v katerih bi iskalec zaposlitve raje delal, se ne bi smele uporabljati za namene povezovanja.

(33)

Pomembno je, da si sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti v skladu z načeli poštenega zaposlovanja prizadevajo zagotoviti temeljit izbor kandidatov, prvotno oceno njihovih profilov, vključno z njihovimi kvalifikacijami, ter oceno njihove primernosti.

(34)

Nabor talentov EU bi moral izpolnjevati ugotovljene potrebe na trgu dela in ne bi smel služiti kot sredstvo za izpodrivanje obstoječe delovne sile ali negativno vplivati nanjo, niti ne bi smel kako drugače ogrožati dostojnega dela ali poštene konkurence. Da bi nabor talentov EU bolje podprl prizadevanja držav članic pri odpravljanju obstoječega in prihodnjega pomanjkanja delovne sile in spretnosti ter izboljšanju konkurenčnosti, bi moral biti ciljno usmerjen v specifične poklice na ustreznih ravneh usposobljenosti na podlagi najpogostejših deficitarnih poklicev v Uniji in poklicev, ki neposredno prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu, kot so navedeni v Prilogi k tej uredbi. Da bi prosta delovna mesta prilagodili specifičnim potrebam nacionalnih trgov dela in nacionalnim migracijskim politikam, pri čemer se kot izhodišče uporabi seznam deficitarnih poklicev v Uniji, bi morale imeti sodelujoče države članice možnost, da sekretariat uradno obvestijo o določenih deficitarnih poklicih, ki jih je treba dodati na ta seznam ali z njega odstraniti. Države članice bi morale imeti možnost, da odločajo o potrebnih prilagoditvah seznama deficitarnih poklicev v Uniji, da bi ta ustrezal specifičnim potrebam trga dela na nacionalni ali regionalni ravni. V primeru specifičnih potreb trga dela na regionalni ravni bi morale imeti države članice možnost odločiti, da je nacionalna kontaktna točka odgovorna za filtriranje prostih delovnih mest, tako da ustrezajo zadevnemu teritorialnemu okviru, ko se objavijo na IT platformi. Taka uradna obvestila bi morala vplivati le na ujemanja za prosta delovna mesta, ki jih je sporočila zadevna država članica. Pomembno je, da niti seznam deficitarnih poklicev v Uniji niti uradna obvestila držav članic ne vplivajo na načelo prednostne obravnave državljanov Unije in, če se na podlagi nacionalnega prava uporablja, na preverjanje razmer na trgu dela.

(35)

Za spodbujanje poštenega zaposlovanja ter večjo preglednost za iskalce zaposlitve iz tretjih držav in delodajalce, ki želijo zaposliti osebe iz tretjih držav, bi moral sekretariat ob podpori nacionalnih kontaktnih točk in usmerjevalne skupine iskalcem zaposlitve iz tretjih držav ter delodajalcem in drugim subjektom, ki jih zanima sodelovanje v naboru talentov EU, tudi malim in srednjim podjetjem, omogočiti enostaven dostop do informacij o naboru talentov EU in njegovem delovanju, zlasti do informacij o pristojnih organih v sodelujočih državah članicah. Te informacije bi morale vključevati pogoje, obveznosti in postopke v zvezi z registracijo in sodelovanjem v naboru talentov EU ter jasno navedbo, da je njegova uporaba brezplačna. Sodelujoče države članice bi morale sekretariatu zagotoviti informacije o vrstah subjektov, ki lahko na IT platformi v zadevni državi članici objavljajo prosta delovna mesta. Sekretariat bi moral te informacije objaviti na IT platformi.

(36)

Za spodbujanje poštenega zaposlovanja in večjo preglednost za iskalce zaposlitve iz tretjih držav bi moral sekretariat ob podpori nacionalnih kontaktnih točk zagotoviti, da so na IT platformi na voljo enostavno dostopne informacije. Te informacije bi morale zajemati postopke zaposlovanja in priseljevanja, priznavanje kvalifikacij in potrjevanje spretnosti, pravice in obveznosti državljanov tretjih držav, življenjske in delovne pogoje, obstoječe pritožbene mehanizme in mehanizme pravnega varstva v primeru izkoriščanja delovne sile in nepoštenih praks zaposlovanja, pa tudi podporne ukrepe, ki so na voljo v okviru dopolnilnih poti do zaposlitve za iskalce zaposlitve, ki potrebujejo mednarodno zaščito in prebivajo zunaj Unije. Nacionalne kontaktne točke bi morale sekretariatu zagotoviti ustrezne informacije za objavo na IT platformi. Prav tako bi nacionalne kontaktne točke morale imeti možnost, da se sklicujejo na obstoječe vire informacij na ravni Unije ali nacionalni ravni. Pomembno je, da sekretariat v sodelovanju z delegacijami Unije javnost s komunikacijskimi dejavnostmi in informacijskimi kampanjami ozavešča o obstoju, ciljih in delovanju nabora talentov EU, kadar je to mogoče in glede na razpoložljive vire. Da bi bile take komunikacijske kampanje uspešne, je pomembno tudi, da nacionalne kontaktne točke sekretariatu zagotovijo podporo pri razširjanju ustreznih informacij v sodelujočih državah članicah.

(37)

Pomembno je, da so informacije, ki se objavijo na IT platformi, na voljo vsaj v uradnih jezikih sodelujočih držav članic. Sekretariat lahko preuči možnost, da se v IT platformo vključijo mehanizmi za samodejno prevajanje vsebin v druge jezike.

(38)

Pomembno je, da delegacije Unije podpirajo zagotavljanje informacij iskalcem zaposlitve iz tretjih držav o naboru talentov EU in njegovem delovanju ter o sodelujočih državah članicah.

(39)

Države članice bi morale imeti možnost, da se odločijo, da so njihove javne službe za zaposlovanje del njihovih nacionalnih kontaktnih točk in da so odgovorne za objavljanje prostih delovnih mest na IT platformi prek enotnega usklajenega kanala. Kadar je prosto delovno mesto objavljeno na portalu EURES, bi morale imeti nacionalne kontaktne točke v skladu z nacionalnim pravom možnost, da taka prosta delovna mesta na prošnjo delodajalca ali drugega subjekta, ki ga zanima sodelovanje v naboru talentov EU, na IT platformi dajo na voljo iskalcem zaposlitve iz tretjih držav.

(40)

Nabor talentov EU se ne bi smel uporabljati za zaposlovanje pripravnikov ali vajencev. Zato nacionalne kontaktne točke pri objavljanju prostih delovnih mest na IT platformi ne bi smele posredovati prostih delovnih mest v zvezi z vajeništvom in pripravništvom.

(41)

Nacionalne kontaktne točke bi morale registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, ki so bili izbrani za prosto delovno mesto, sodelujočim delodajalcem in drugim sodelujočim subjektom zagotoviti specifične informacije. Te specifične informacije bi morale vključevati informacije o ustreznih vizumih in dovoljenjih za prebivanje za namene dela v sodelujoči državi članici, tudi v zvezi s pravicami in obveznostmi državljanov tretjih držav, kot so dostop do socialnih prejemkov, zdravstvene pomoči, izobraževanja in stanovanj. Zagotoviti bi bilo treba tudi specifične informacije o postopkih za združitev družine, pravicah družinskih članov in obstoječih ukrepih za lažje vključevanje v državo članico gostiteljico, kot so jezikovni tečaji in poklicno usposabljanje. Te specifične informacije bi morale vključevati tudi obstoječe pritožbene mehanizme in mehanizme pravnega varstva za primere izkoriščanja delovne sile ali nepoštenih praks zaposlovanja v sodelujočih državah članicah. Te informacije bi morale biti na voljo v jasnem in preprostem jeziku ter vključevati zlasti kontaktne podatke pristojnih organov v skladu z nacionalno prakso in, kadar je ustrezno, organizacij, ki državljanom tretjih držav nudijo podporo in pomoč po začetku zaposlitve. Registrirani iskalci zaposlitve iz tretjih držav, ki so bili izbrani za prosto delovno mesto prek nabora talentov EU in so upravičeni, da se v posamezni državi članici vključijo v dopolnilne poti do zaposlitve za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, bi morali od ustreznih nacionalnih kontaktnih točk prejeti specifične informacije, tudi v zvezi s pridobitvijo potne listine in podporo pri vključevanju ob prihodu. Nacionalne kontaktne točke bi morale sodelujočim delodajalcem in drugim sodelujočim subjektom zagotoviti informacije o njihovih pravicah in obveznostih v zvezi s socialno varnostjo, aktivnimi ukrepi trga dela, obdavčitvijo, vprašanji glede pogodb o zaposlitvi, pokojninskimi pravicami in zdravstvenim zavarovanjem.

(42)

Pritožbe v zvezi s sodelujočimi delodajalci in drugimi sodelujočimi subjekti, ki kršijo ustrezno pravo in prakso Unije ter nacionalno pravo in prakso, bi morali pristojni nacionalni organi obravnavati v okviru obstoječih pritožbenih mehanizmov v skladu z nacionalnim pravom in prakso. Iskalci zaposlitve iz tretjih držav bi morali imeti tudi možnost, da kršitve prijavijo nacionalnim kontaktnim točkam. Nacionalne kontaktne točke bi morale take prijave posredovati ustreznim pristojnim organom.

(43)

Za zagotovitev preglednosti in predvidljivosti nabora talentov EU bi moral sekretariat ob podpori nacionalnih kontaktnih točk na IT platformi objaviti informacije o državah članicah, ki so poslale uradno obvestilo, da nameravajo odstopiti od sodelovanja v naboru talentov EU. Te informacije bi morale biti po uradnem obvestilu o odstopu brez odlašanja in dovolj zgodaj pred odstranitvijo zadevnih prostih delovnih mest z IT platforme javno objavljene na IT platformi. V skladu z nacionalno prakso bi morale nacionalne kontaktne točke sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte, ustanovljene v njihovi državi članici, prav tako obvestiti, da bodo njihova prosta delovna mesta odstranjena z IT platforme.

(44)

Nacionalne kontaktne točke bi morale iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, ki so bili izbrani za prosto delovno mesto prek nabora talentov EU, zagotoviti specifične informacije, tudi s sklicevanjem na obstoječe vire informacij. Poleg tega bi morale imeti nacionalne kontaktne točke možnost, da informacije zagotovijo v avtomatizirani in standardizirani obliki, tudi s sklicevanjem na ustrezne vire informacij ali pristojne organe. Kadar je ustrezno, bi se lahko nacionalne kontaktne točke za namene izpolnjevanja nalog iz te uredbe oprle tudi na druge pristojne nacionalne organe.

(45)

Specifične informacije, ki se zagotovijo iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, ki so bili izbrani za prosto delovno mesto, ter sodelujočim delodajalcem in drugim sodelujočim subjektom, bi morale vključevati jasne, podrobne in celovite informacije o ustreznih korakih v okviru postopkov, ki jih je treba opraviti za pridobitev dovoljenja za prebivanje in delovnega dovoljenja v zadevni državi članici. V ta namen bi morale take informacije vključevati tudi informacije o veljavnih zahtevah in ustrezni dokumentaciji, ki jo je treba predložiti pristojnim nacionalnim organom, vključno s kontaktnimi podatki ustreznih pristojnih organov, v skladu z nacionalno prakso in na podlagi obstoječih načinov za vzpostavitev stika z ustreznimi pristojnimi organi. Nacionalne kontaktne točke bi morale informacije, ki se zagotavljajo, redno posodabljati in pri tem upoštevati povratne informacije uporabnikov IT platforme. O različnih možnostih za zagotavljanje specifičnih standardiziranih in avtomatiziranih informacij bi se lahko razpravljalo v okviru mreže nacionalnih kontaktnih točk.

(46)

Glavni namen nabora talentov EU je sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte podpirati pri promociji in zapolnjevanju njihovih prostih delovnih mest. Zato bi moral sekretariat na IT platformi zagotoviti jasne informacije, da registracija iskalcev zaposlitve iz tretjih držav v naboru talentov EU in izbor za prosto delovno mesto prek IT platforme ne zagotavljata, da bo sodelujoča država članica, v kateri je sodelujoči delodajalec ali drug sodelujoči subjekt ustanovljen, izdala delovno dovoljenje, vizum ali dovoljenje za prebivanje.

(47)

V skladu s členom 79(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da določijo število državljanov tretjih držav, ki jih bodo sprejele.

(48)

Da bi za sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte olajšali zaposlovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki prebivajo zunaj Unije, in ga pospešili, bi morale imeti sodelujoče države članice možnost, da vzpostavijo poenostavljene ali pospešene postopke priseljevanja in priznavanja. Obstajati bi morala možnost, da ti nacionalni postopki zajemajo zlasti izdajanje vizumov in dovoljenj za prebivanje za namene dela, odstopanje od načela prednostne obravnave državljanov Unije, zahteve za preverjanje razmer na trgu dela ter priznavanje kvalifikacij in potrjevanje spretnosti, pa tudi postopek iz člena 13(2) Direktive (EU) 2021/1883 in možnost, da se obdobje za oceno vloge za enotno dovoljenje ne podaljša, kot je predvideno v členu 8(3) Direktive (EU) 2024/1233. Prakse v zvezi z izvajanjem teh pospešenih postopkov priseljevanja v državah članicah bi se lahko izmenjevale v okviru usmerjevalne skupine.

(49)

Za zagotovitev pravil o pravični mobilnosti in ob upoštevanju morebitnih specifičnih vprašanj, povezanih z gospodarsko dejavnostjo drugih sodelujočih subjektov, lahko države članice na zahtevo ene ali več držav članic po potrebi vzpostavijo posebne ureditve za spremljanje dejavnosti drugih sodelujočih subjektov in inšpekcijske službe, če je to potrebno v zvezi s spremljanjem delavcev iz tretjih držav, ki so prisotni na njihovem ozemlju.

(50)

Za izpolnitev cilja te uredbe glede olajšanja poštenega mednarodnega zaposlovanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo te uredbe v zvezi s Prilogo, ki vsebuje seznam deficitarnih poklicev v Uniji. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (32). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(51)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (33).

(52)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve vseevropske platforme za odpravo pomanjkanja delovne sile na ravni Unije z olajšanjem zaposlovanja državljanov tretjih držav za delo v deficitarnih poklicih v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi pomanjkanja učinkovitih kanalov in omejene prepoznavnosti na svetovni ravni, temveč se zaradi obsega ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(53)

Ta uredba v skladu s členom 6 PEU spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino, vključno s pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepov, načelom nediskriminacije na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, pravico do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, zaščito mladih pri delu ter načelom enakosti žensk in moških.

(54)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(55)

V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, je Irska s pismom z dne 5. marca 2024 podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(56)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 9. januarja 2024 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.   S to uredbo se vzpostavlja nabor talentov EU, ki je na voljo vsem državam članicam, da bi:

(a)

olajšali zaposlovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki prebivajo zunaj Unije ter imajo ustrezne spretnosti in raven kvalifikacij za zapolnitev pomanjkanja v deficitarnih poklicih v Uniji;

(b)

spodbujali standarde poštenega zaposlovanja;

(c)

okrepili sposobnost Unije, da privabi talente iz držav zunaj Unije.

2.   Ta uredba določa pravila o:

(a)

organih, odgovornih za upravljanje in delovanje nabora talentov EU, ter sodelovanju med takimi organi;

(b)

delovanju IT platforme in zagotavljanju informacij;

(c)

pogojih in postopkih za sodelovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav ter delodajalcev in drugih subjektov v naboru talentov EU;

(d)

lajšanju zaposlovanja iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki so prejeli posebno podporo v okviru partnerstva za privabljanje talentov, dvostranskega dogovora ali nacionalnega okvira za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi;

(e)

varstvu pravic iskalcev zaposlitve ter sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov za namene te uredbe.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za iskalce zaposlitve iz tretjih držav, ki prebivajo zunaj Unije, ter sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte, ustanovljene v sodelujočih državah članicah.

Člen 3

Sodelovanje in odstop držav članic

1.   Vsaka država članica se lahko kadar koli odloči za sodelovanje v naboru talentov EU. O svoji nameri uradno obvesti sekretariat najpozneje devet mesecev pred datumom, od katerega namerava sodelovati, in navede vrste subjektov, ki lahko na IT platformi objavljajo prosta delovna mesta.

Prosta delovna mesta delodajalcev in drugih subjektov, ustanovljenih v tej državi članici, se lahko na IT platformi objavljajo od prvega dne sodelovanja.

Sekretariat informacije o sodelujočih državah članicah objavi na IT platformi.

2.   Sodelujoča država članica lahko odstopi od sodelovanja v naboru talentov EU. Sodelujoče države članice, ki nameravajo odstopiti od sodelovanja v naboru talentov EU, o tem uradno obvestijo sekretariat. Uradna obvestila o odstopu se predložijo junija ali decembra.

Odstop začne veljati devet mesecev po uradnem obvestilu.

Od datuma uradnega obvestila se na IT platformi ne objavijo nobena nova prosta delovna mesta sodelujočih delodajalcev ali drugih sodelujočih subjektov, ustanovljenih v državi članici, ki je poslala uradno obvestilo, da namerava odstopiti od sodelovanja v naboru talentov EU. Prosta delovna mesta, ki so že objavljena na IT platformi, se odstranijo z dnem, ko začne veljati odstop.

Odstop države članice v prvih dveh letih sodelovanja v naboru talentov EU privede do preklica ali povračila neto zneska vseh ustreznih sredstev Unije, ki so bila državi članici zagotovljena do datuma, ko začne veljati odstop. Odstop države članice po drugem letu sodelovanja privede do preklica ali povračila neto zneska morebitnih sredstev Unije, ki so bila državi članici zagotovljena za obdobje po datumu, ko začne veljati odstop.

Sekretariat ob podpori nacionalnih kontaktnih točk na IT platformi brez odlašanja objavi informacije o državah članicah, ki so poslale uradno obvestilo, da nameravajo odstopiti od sodelovanja v naboru talentov EU.

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„sodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki sodeluje v naboru talentov EU;

(2)

„iskalec zaposlitve iz tretje države“ pomeni fizično osebo, ki prebiva zunaj Unije in je glede na nacionalno pravo ali prakso zadevne sodelujoče države članice polnoletna ter ni državljan Unije v smislu člena 20(1) PDEU in ki išče zaposlitev v Uniji;

(3)

„registrirani iskalec zaposlitve iz tretje države“ pomeni iskalca zaposlitve iz tretje države, ki se je registriral na IT platformi v skladu s členom 11;

(4)

„sodelujoči delodajalec“ pomeni delodajalca, ki je zakonito ustanovljen v sodelujoči državi članici in katerega prosta delovna mesta so na voljo na IT platformi, kot jih posreduje nacionalna kontaktna točka države članice, v kateri je delodajalec ustanovljen;

(5)

„drug sodelujoči subjekt“ pomeni agencijo za zagotavljanje začasnega dela, zasebno agencijo za zaposlovanje ali posrednika na trgu dela, katerega prosta delovna mesta so na voljo na IT platformi, kot jih posreduje nacionalna kontaktna točka države članice, v kateri je drug sodelujoči subjekt zakonito ustanovljen;

(6)

„profil“ pomeni informacije, ki jih iskalec zaposlitve iz tretje države zagotovi v standardnem formatu podatkov za namen iskanja zaposlitve prek IT platforme;

(7)

„enotni usklajeni kanal“ pomeni IT storitev za prenos prostih delovnih mest iz sodelujočih držav članic na IT platformo v skladu z enotnim sistemom in z uporabo potrebne tehnične infrastrukture;

(8)

„prosto delovno mesto“ pomeni plačano delovno mesto, ki bi izbranemu iskalcu zaposlitve iz tretje države omogočilo sklenitev delovnega razmerja v sodelujoči državi članici, v kateri je sodelujoči delodajalec ali drug sodelujoči subjekt ustanovljen in v kateri bo iskalec zaposlitve iz tretje države običajno delal.

POGLAVJE II

ARHITEKTURA IT SISTEMA

Člen 5

IT platforma nabora talentov EU

1.   Vzpostavi se IT platforma za lažje zaposlovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav.

2.   IT platformo sestavljajo:

(a)

enotni usklajeni kanal, ki sodelujočim državam članicam omogoča prenos prostih delovnih mest na IT platformo;

(b)

tehnična infrastruktura, ki IT platformi omogoča prejemanje objav prostih delovnih mest od sodelujočih držav članic;

(c)

tehnična infrastruktura za zbiranje in shranjevanje profilov registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav;

(d)

tehnična infrastruktura, ki nacionalnim kontaktnim točkam, sodelujočim delodajalcem in drugim sodelujočim subjektom omogoča iskanje registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, takim iskalcem zaposlitve pa iskanje prostih delovnih mest;

(e)

orodje za samodejno povezovanje;

(f)

varen komunikacijski kanal, ki registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav ter sodelujočim delodajalcem in drugim sodelujočim subjektom omogoča komunikacijo prek IT platforme in nalaganje dokumentov nanjo.

3.   Delovanje orodja za samodejno povezovanje urejajo načela nediskriminacije, zakonitosti in pravičnosti, pri čemer ne povzroča nepoštene pristranskosti ali praks, ki so prepovedane s pravom Unije ali nacionalnim pravom.

4.   Sekretariat v dveh letih po vzpostavitvi IT platforme izvede študijo izvedljivosti, v kateri oceni možnost vključitve več algoritmov za povezovanje v IT platformo.

5.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne tehnične standarde za izmenjavo podatkov, formate podatkov, ki vključujejo evropsko klasifikacijo spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO), ob upoštevanju člena 13(4), (5) in (6) ter formate za profile registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav ob upoštevanju členov 6, 11 in 12. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).

6.   Sodelujoče države članice in sekretariat zagotovijo tehnično interoperabilnost med nacionalnimi sistemi in IT platformo. Sekretariat po potrebi zagotovi vmesnik z drugimi relevantnimi instrumenti in storitvami, ki se nudijo na ravni Unije.

Člen 6

Obdelava osebnih podatkov

1.   Sekretariat lahko osebne podatke registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav ter sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov obdeluje le v obsegu, ki je potreben za opravljanje njegovih nalog na podlagi člena 8(2). Pri obdelavi osebnih podatkov v ta namen sekretariat deluje kot upravljavec, kakor je opredeljen v členu 3, točka 8, Uredbe (EU) 2018/1725.

2.   Nacionalne kontaktne točke lahko osebne podatke registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav ter sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov obdelujejo le v obsegu, ki je potreben za opravljanje njihovih nalog na podlagi člena 10(2). Pri obdelavi osebnih podatkov v ta namen nacionalne kontaktne točke delujejo kot upravljavci, kakor so opredeljeni v členu 4, točka 7, Uredbe (EU) 2016/679.

3.   Profili registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav vključujejo ime, priimek, kontaktne podatke, datum rojstva in državljanstvo ali državljanstva ter informacije o akademskih in poklicnih kvalifikacijah, prostovoljstvu ali delovnih izkušnjah, drugih spretnostih in znanju jezikov.

Profili registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav lahko vključujejo tudi informacije o razpoložljivosti iskalca zaposlitve iz tretje države za začetek dela in o državah članicah, v katerih bi raje delal.

4.   Sekretariat in nacionalne kontaktne točke obvestijo registrirane iskalce zaposlitve iz tretjih držav ter sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte o obdelavi njihovih osebnih podatkov in pravicah, ki jih imajo kot posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ter o njihovih pravicah iz odstavkov 5 in 6.

5.   Osebni podatki, ki so registrirani na IT platformi ali se nanjo prenesejo v skladu s to uredbo, se indeksirajo, hranijo in dajo na voljo le za namene iskanja in povezovanja. Registrirani iskalci zaposlitve iz tretjih držav imajo pravico, da svoje osebne podatke urejajo, izbrišejo ali omejijo dostop do njih.

6.   Profili registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, do katerih zadevni iskalci zaposlitve niso dostopali eno leto, se odstranijo, osebni podatki pa se ne hranijo. V takih primerih so zadevni iskalci zaposlitve en mesec vnaprej samodejno uradno obveščeni, da bodo njihovi profili odstranjeni, če v tem obdobju ne bodo dostopali do njih. Po odstranitvi profilov se lahko omejen nabor anonimiziranih podatkov še naprej hrani za raziskovalne in statistične namene ter za namen pridobivanja podatkov, da bi se izboljšalo delovanje nabora talentov EU.

7.   Sekretariat zagotovi, da so podatki, vključeni v profile registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav in objave prostih delovnih mest sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov, na voljo za iskanje in povezovanje na IT platformi.

8.   Podatki, vključeni v profile registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, so dostopni samo sodelujočim delodajalcem in drugim sodelujočim subjektom ter nacionalnim kontaktnim točkam. Podatki, vključeni v objave prostih delovnih mest, so dostopni registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav in nacionalnim kontaktnim točkam.

9.   Obdelava podatkov o državah članicah, v katerih bi iskalec zaposlitve raje delal, iz odstavka 3 tega člena za namene povezovanja v skladu s členom 16 je prepovedana.

10.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme nadaljnje določbe o osebnih podatkih, ki jih je treba obdelovati in vključiti v objave prostih delovnih mest in profile registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, o odgovornostih upravljavcev, vključno s pravili, ki urejajo morebitno uporabo obdelovalca ali obdelovalcev, ter o pogojih za dostop do osebnih podatkov in možnosti, ki je na voljo registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, da omejijo dostop do svojih osebnih podatkov na IT platformi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).

POGLAVJE III

UPRAVLJANJE

Člen 7

Struktura

Nabor talentov EU sestavljajo:

(a)

sekretariat;

(b)

usmerjevalna skupina;

(c)

nacionalne kontaktne točke.

Člen 8

Sekretariat

1.   Komisija zagotovi sekretariat.

2.   Sekretariat je odgovoren za:

(a)

zagotavljanje splošnega upravljanja nabora talentov EU, vključno z načrtovanjem in usklajevanjem dejavnosti nabora talentov EU, ter ozaveščanje javnosti o njem z dejavnostmi obveščanja in informacijskimi kampanjami;

(b)

vzpostavitev in upravljanje IT platforme in povezanih IT storitev, potrebnih za njeno delovanje, zlasti z uporabo tehnične infrastrukture, ki je na voljo na ravni Unije, kjer je to ustrezno;

(c)

objavljanje ustreznih informacij iz člena 3(1), člena 3(2), peti pododstavek, člena 9(5), člena 10(2), točka (i), člena 12(4), člena 14(2), člena 15(2) in člena 17(1), drugi pododstavek, na IT platformi;

(d)

sklicevanje in pripravo sestankov usmerjevalne skupine;

(e)

zbiranje relevantnih podatkov za spremljanje uspešnosti nabora talentov EU na podlagi člena 20;

(f)

redno sklicevanje sestankov mreže nacionalnih kontaktnih točk iz člena 10(3).

Sekretariat usmerjevalni skupini vsako leto predloži podatke iz člena 20(1) in (4). Kadar taki podatki vsebujejo osebne podatke, se anonimizirajo.

Člen 9

Usmerjevalna skupina

1.   Usmerjevalno skupino sestavljajo naslednji člani:

(a)

dva predstavnika iz vsake sodelujoče države članice, od katerih je en strokovnjak s področja zaposlovanja in en strokovnjak s področja priseljevanja;

(b)

dva predstavnika Komisije;

(c)

šest predstavnikov medpanožnih organizacij socialnih partnerjev na ravni Unije, pri čemer so enako zastopani sindikati in organizacije delodajalcev.

Glasovalno pravico imajo samo člani iz točk (a) in (b) prvega pododstavka.

2.   Na sestanke usmerjevalne skupine je lahko povabljen strokovnjak iz Evropskega parlamenta. Sestanka usmerjevalne skupine se lahko po potrebi udeležijo tudi dodatni predstavniki Komisije.

3.   Na sestanke usmerjevalne skupine so lahko povabljeni predstavniki organov, uradov in agencij Unije, predstavniki mednarodnih organizacij, predstavniki tretjih držav, ki sodelujejo v partnerstvih za privabljanje talentov, dvostranskih dogovorih ali nacionalnih okvirih za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi, ter drugi ustrezni deležniki, da predstavijo svoja stališča.

4.   Člani usmerjevalne skupine so samo predstavniki iz sodelujočih držav članic. Predstavniki iz držav članic, ki ne sodelujejo v naboru talentov EU, lahko na sestankih usmerjevalne skupine sodelujejo kot opazovalci.

5.   Predstavniki iz odstavka 1, točka (c), podpišejo pisno izjavo, da niso v nasprotju interesov. Sekretariat te izjave in njihove posodobitve objavi na IT platformi.

6.   Usmerjevalna skupina je odgovorna za:

(a)

zagotavljanje podpore sekretariatu pri pripravi seznama deficitarnih poklicev v Uniji iz člena 14;

(b)

lajšanje izmenjave dobrih praks med sodelujočimi državami članicami, kar zadeva nacionalne ali regionalne prilagoditve seznama deficitarnih poklicev v Uniji na podlagi člena 15(1);

(c)

zagotavljanje podpore sekretariatu pri načrtovanju in usklajevanju dejavnosti nabora talentov EU;

(d)

lajšanje zbiranja podatkov, relevantnih za dejavnosti spremljanja nabora talentov EU iz člena 20;

(e)

izmenjavo dobrih praks v zvezi z izvajanjem pospešenih postopkov priseljevanja za lažje zaposlovanje registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav na podlagi člena 19;

(f)

zagotavljanje podpore sekretariatu v zvezi z ozaveščanjem o naboru talentov EU, kot je določeno v členu 8(2), točka (a).

7.   Usmerjevalna skupina se sestane dvakrat letno ali po potrebi priložnostno. Sestanke skliče in jim predseduje sekretariat.

Člen 10

Nacionalne kontaktne točke

1.   Vsaka sodelujoča država članica imenuje subjekt, ki deluje kot njena nacionalna kontaktna točka. Sodelujoče države članice zagotovijo, da njihovo nacionalno kontaktno točko sestavljajo strokovnjaki s področij zaposlovanja in priseljevanja iz ustreznih nacionalnih organov. Kadar je ustrezno, se lahko nacionalna kontaktna točka za namene izpolnjevanja nalog iz odstavka 2 opre na druge pristojne nacionalne organe.

2.   Nacionalna kontaktna točka je odgovorna za:

(a)

lajšanje delovanja IT platforme na nacionalni ravni;

(b)

objavo prostih delovnih mest na IT platformi prek enotnega usklajenega kanala v skladu s členom 13(2);

(c)

odstranitev prostih delovnih mest z IT platforme na podlagi člena 13(12) in profilov registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav na podlagi člena 11(2), drugi pododstavek, potem ko pristojni nacionalni organi posredujejo ustrezne informacije;

(d)

kadar je ustrezno, uradno obveščanje sekretariata o vseh prilagoditvah seznama deficitarnih poklicev v Uniji za posamezno državo na podlagi člena 15(1), drugi, tretji in četrti pododstavek;

(e)

vodenje evidenc:

(i)

sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov;

(ii)

delodajalcev in drugih subjektov, ki so bili trajno izključeni iz nabora talentov EU ali katerih dostop do nabora talentov EU je bil zavrnjen ali začasno onemogočen;

(f)

preverjanje evidence iz točke (e)(ii), preden se prosto delovno mesto objavi na IT platformi, in zavrnitev dostopa do IT platforme delodajalcem ali drugim subjektom, ki jih zanima sodelovanje v naboru talentov EU, če so zabeleženi v navedeni evidenci ali na podlagi drugih informacij o ugotovljenih kršitvah ustreznega prava in prakse Unije ali nacionalnega prava in prakse;

(g)

deljenje evidence iz točke (e)(i) z usmerjevalno skupino in, kadar se tako odloči sodelujoča država članica, deljenje navedene evidence z ustreznimi nacionalnimi organi;

(h)

kadar se sodelujoča država članica tako odloči, javno objavo evidence iz točke (e)(i);

(i)

izključitev sodelujočih delodajalcev ali drugih sodelujočih subjektov ali začasno onemogočitev njihovega dostopa do nabora talentov EU ter odstranitev s tem povezanih prostih delovnih mest z IT platforme v skladu s členom 13(8) in (9);

(j)

zagotavljanje informacij sekretariatu, kot je določeno v členu 17(1), drugi pododstavek, in relevantnih podatkov za spremljanje nabora talentov EU, kot je določeno v členu 20;

(k)

zagotavljanje specifičnih informacij registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, ki so bili izbrani za prosto delovno mesto v naboru talentov EU, ter sodelujočim delodajalcem in drugim sodelujočim subjektom v skladu s členom 17(2).

3.   Kadar sekretariat na podlagi člena 8(2), točka (f), skliče sestanek mreže nacionalnih kontaktnih točk iz vsake sodelujoče države članice, se predstavniki iz nacionalnih kontaktnih točk sestanejo, da bi izmenjali informacije in dobre prakse o izvajanju te uredbe.

POGLAVJE IV

REGISTRACIJA ISKALCEV ZAPOSLITVE IZ TRETJIH DRŽAV TER SODELOVANJE DELODAJALCEV IN DRUGIH SUBJEKTOV V NABORU TALENTOV EU

Člen 11

Registracija in dostop iskalcev zaposlitve iz tretjih držav

1.   Iskalci zaposlitve iz tretjih držav lahko ustvarijo svoje profile z orodjem za ustvarjanje profilov Europass, da bi se lahko registrirali na IT platformi. Neposredne povezave do IT platforme se lahko objavijo na spletiščih drugih ustreznih orodij.

2.   Za registracijo na IT platformi morajo iskalci zaposlitve iz tretjih držav izjaviti, da zanje ne velja sodna ali upravna odločba o zavrnitvi vstopa ali prepovedi prebivanja v državi članici v skladu z njenim nacionalnim pravom ali prepoved vstopa na ozemlje Unije iz Direktive 2008/115/ES.

Profili registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki so podali lažno izjavo na podlagi prvega pododstavka, se odstranijo z IT platforme, potem ko so pristojni nacionalni organi posredovali ustrezne informacije. Iskalci zaposlitve iz tretjih držav lahko ustvarijo nov profil, ko sodna ali upravna odločba ali prepoved vstopa ne velja več.

3.   Profili registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav so vidni sodelujočim delodajalcem in drugim sodelujočim subjektom.

Člen 12

Navedba sodelovanja v partnerstvih za privabljanje talentov, dvostranskih dogovorih ali nacionalnih okvirih za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi

1.   Iskalci zaposlitve iz tretjih držav, ki so prejeli posebno podporo v okviru partnerstva za privabljanje talentov, dvostranskega dogovora ali nacionalnega okvira za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi , lahko to navedejo v svojih profilih.

2.   Za namene odstavka 1 tega člena se v okviru IT platforme oblikuje „oznaka“, ki se vključi v profile registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav v skladu s členom 5(5) (v nadaljnjem besedilu: oznaka).

Iskalci zaposlitve iz tretjih držav, ki navedejo svoje sodelovanje v enem od partnerstev za privabljanje talentov, dogovorov ali okvirov iz odstavka 1, v oznaki navedejo naslednje informacije:

(a)

ime partnerstva za privabljanje talentov, dvostranskega dogovora ali nacionalnega okvira za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi ter

(b)

podrobnosti o kakršnem koli usposabljanju, opravljenem v okviru točke (a), vključno z njegovo vsebino, trajanjem in vrsto razvitih spretnosti, vključno z relevantnim znanjem jezikov.

Če je na voljo, se profilom registriranih iskalcev zaposlitve lahko priloži dokumentacija, ki potrjuje predložene informacije. Iskalci zaposlitve iz tretjih držav lahko navedejo tudi vse druge informacije, ki se zdijo pomembne za namene zaposlitve.

3.   Oznaka je vidna v profilih registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav na IT platformi, v njej pa je navedeno, da je zgolj v informativne namene v okviru nabora talentov EU in da ne pomeni formalnega priznavanja ali potrjevanja spretnosti in kvalifikacij, ki jih je iskalec zaposlitve iz tretje države morda razvil s sodelovanjem v partnerstvih za privabljanje talentov, dogovorih ali okvirih iz odstavka 1. Oznaka ne posega v pravice do vstopa in prebivanja.

4.   Sekretariat na IT platformi objavi seznam tretjih držav in sodelujočih držav članic, ki sodelujejo v partnerstvu za privabljanje talentov. Sekretariat na IT platformi objavi tudi seznam dvostranskih dogovorov in nacionalnih okvirov za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretjih državah, vključno s tretjimi državami, ki sodelujejo v teh dogovorih in okvirih, ter informacije o posebni podpori, ki se zagotavlja v teh dogovorih in okvirih, ki so se jih sodelujoče države članice odločile povezati z naborom talentov EU.

Člen 13

Sodelovanje delodajalcev in drugih subjektov v naboru talentov EU

1.   Delodajalci in drugi subjekti, ki so zainteresirani za sodelovanje v naboru talentov EU, nacionalno kontaktno točko v državi članici, v kateri so ustanovljeni, zaprosijo za objavo njihovih prostih delovnih mest na IT platformi.

2.   Nacionalne kontaktne točke na IT platformi objavijo prosta delovna mesta, ki:

(a)

so na seznamu deficitarnih poklicev v Uniji iz člena 14 in prilagoditvah tega seznama za posamezno državo na podlagi člena 15(1) ali katera so relevantna za partnerstvo za privabljanje talentov, dvostranski dogovor ali nacionalni okvir za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi, ki so navedeni na IT platformi;

(b)

so odprta za zaposlovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav brez poseganja v načelo prednostne obravnave državljanov Unije, če se uporablja po nacionalnem pravu.

3.   Kadar nacionalne kontaktne točke objavijo prosta delovna mesta na IT platformi, ne posredujejo prostih delovnih mest:

(a)

v zvezi z vajeništvom in pripravništvom;

(b)

delodajalcev in drugih subjektov, ki so zabeleženi v evidenci iz člena 10(2), točka (e)(ii).

4.   Prosta delovna mesta, objavljena na IT platformi, vključujejo vsaj naslednje informacije:

(a)

ime in kontaktne podatke delodajalca, s katerim bi iskalec zaposlitve iz tretje države sklenil neposredno delovno razmerje, in katerega koli drugega sodelujočega subjekta;

(b)

opis delovnega mesta;

(c)

trajanje pogodbe o zaposlitvi in

(d)

običajni kraj opravljanja dela.

5.   Prosta delovna mesta, objavljena na IT platformi, lahko vključujejo dodatne informacije, kot so začetna plača ali ponujeni plačilni razpon.

6.   Poleg informacij iz odstavka 4 lahko sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti zagotovijo dodatne informacije za predstavitev podjetja iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, vključno s sektorjem, v katerem je dejavno, kratkim opisom njegovih dejavnosti in, kadar je ustrezno, matično številko podjetja.

7.   Sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti spoštujejo ustrezno pravo in prakso Unije ter nacionalno pravo in prakso v zvezi z zaščito državljanov tretjih držav pred nepoštenim zaposlovanjem, neustreznimi delovnimi pogoji, diskriminacijo, neugodno obravnavo in trgovino z ljudmi, kadar je to ustrezno. Sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti spoštujejo tudi veljavne kolektivne pogodbe, ki ščitijo pravico državljanov tretjih držav do svobode združevanja in kolektivnih pogajanj. Sodelujoče države članice lahko uvedejo dodatne pogoje za sodelovanje delodajalcev in drugih subjektov v naboru talentov EU, da se zagotovi skladnost z drugimi ustreznimi nacionalnimi praksami, kolektivnimi pogodbami ter načeli in smernicami MOD, kot so njena splošna načela in operativne smernice o poštenem zaposlovanju, v skladu s pravom Unije.

8.   Kadar pristojni nacionalni organ ugotovi, da sodelujoči delodajalec ali drug sodelujoči subjekt ne izpolnjuje obveznosti in pogojev iz odstavka 7, o tem uradno obvesti ustrezno nacionalno kontaktno točko.

Nacionalna kontaktna točka po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka zadevnemu sodelujočemu delodajalcu ali drugemu sodelujočemu subjektu začasno onemogoči dostop do IT platforme in z IT platforme odstrani njegova prosta delovna mesta. V takih primerih sodelujoči delodajalec ali drug sodelujoči subjekt ne sme uporabljati IT platforme, tudi ne prek drugih sodelujočih subjektov.

Kadar pristojni nacionalni organ uradno obvesti nacionalno kontaktno točko, da je bilo neizpolnjevanje obveznosti in pogojev iz prvega pododstavka s strani zadevnega delodajalca ali drugega subjekta odpravljeno, zadevna nacionalna kontaktna točka odpravi začasno onemogočitev dostopa do IT platforme.

9.   Z odstopanjem od odstavka 8 tega člena se lahko države članice odločijo, da v primeru kaznivih dejanj iz členov 2, 3 in 18a Direktive 2011/36/EU ter v primeru kaznivih dejanj, povezanih z zaposlovanjem nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, kot je določeno v členu 9 v povezavi s členom 3 Direktive 2009/52/ES, iz nabora talentov EU trajno izključijo sodelujoče delodajalce in druge sodelujoče subjekte ter delodajalce in druge subjekte, ki so zainteresirani za sodelovanje v naboru talentov EU.

Kadar sodelujoča država članica odstopa od odstavka 8, o tem uradno obvesti ustrezno nacionalno kontaktno točko.

Nacionalna kontaktna točka po prejemu uradnega obvestila iz drugega pododstavka tega odstavka zadevnega delodajalca ali drug subjekt trajno izključi iz nabora talentov EU in po potrebi njegova prosta delovna mesta odstrani z IT platforme.

Kadar je delodajalec ali drug subjekt trajno izključen iz sodelovanja v naboru talentov EU, ne sme uporabljati IT platforme, tudi ne prek drugih sodelujočih subjektov.

10.   Za iskalce zaposlitve iz tretjih držav je uporaba nabora talentov EU brezplačna. Sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav za namen zaposlovanja pred zaključkom postopka zaposlovanja ali po njem ne zaračunavajo nobenih pristojbin ali nerazkritih stroškov.

11.   Prosta delovna mesta sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov so na IT platformi vidna registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav.

12.   Prosta delovna mesta se nemudoma odstranijo z IT platforme v primeru:

(a)

zahteve, ki jo sodelujoči delodajalec ali drug sodelujoči subjekt predloži nacionalni kontaktni točki za odstranitev določenega prostega delovnega mesta ali vseh njegovih prostih delovnih mest;

(b)

uradnega obvestila, ki ga sodelujoči delodajalec ali drug sodelujoči subjekt pošlje nacionalni kontaktni točki v skladu z odstavkom 13;

(c)

če se v obdobju enega leta ne povežejo z nobenim registriranim iskalcem zaposlitve iz tretje države;

(d)

začasne onemogočitve dostopa ali trajne izključitve sodelujočega delodajalca ali drugega sodelujočega subjekta;

(e)

če se zadevni poklici črtajo na podlagi prilagoditve seznama deficitarnih poklicev v Uniji v skladu s členom 15.

13.   Sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti na IT platformi brez nepotrebnega odlašanja navedejo, da so uspešno zaposlili registriranega iskalca zaposlitve iz tretje države za zadevno prosto delovno mesto. Profili takih registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav se odstranijo z IT platforme.

Člen 14

Seznam deficitarnih poklicev v Uniji

1.   Za namene te uredbe je v Prilogi določen seznam deficitarnih poklicev v Uniji na podlagi mednarodne standardne klasifikacije poklicev 2008 Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: klasifikacija ISCO-08) na ravni štirih števk.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 21 za spremembe Priloge, in sicer v zvezi s:

(a)

poklici, o katerih so nacionalne kontaktne točke uradno obvestile sekretariat na podlagi člena 15(1), tretji in četrti pododstavek, ki so deficitarni v znatnem številu sodelujočih držav članic;

(b)

poklici, ki neposredno prispevajo h konkurenčnosti Unije ter zelenemu in digitalnemu prehodu in bodo verjetno postali še pomembnejši.

2.   Sekretariat seznam deficitarnih poklicev v Uniji objavi na IT platformi.

Člen 15

Prilagoditve seznama deficitarnih poklicev v Uniji

1.   Sodelujoče države članice se lahko odločijo, da na seznam deficitarnih poklicev na podlagi klasifikacije ISCO-08 na ravni štirih števk dodajo deficitarne poklice, da bi zadovoljile svoje specifične potrebe trga dela in svoje cilje politike. Odločijo se lahko tudi, da s seznama deficitarnih poklicev v Uniji odstranijo deficitarne poklice, ki ne ustrezajo njihovim specifičnim potrebam trga dela na nacionalni ali regionalni ravni ali njihovim ciljem politike. Take prilagoditve za posamezno državo vplivajo le na povezovanje prostih delovnih mest v zadevni državi članici.

Nacionalna kontaktna točka o vseh prilagoditvah seznama deficitarnih poklicev v Uniji za posamezno državo uradno obvesti najpozneje tri mesece pred datumom, od katerega namerava zadevna država članica sodelovati v naboru talentov EU iz člena 3(1).

Nacionalne kontaktne točke lahko vsakih šest mesecev uradno obvestijo sekretariat o nadaljnjih prilagoditvah seznama deficitarnih poklicev v Uniji za posamezno državo.

Kadar se Priloga spremeni v skladu s členom 14(1), drugi pododstavek, nacionalne kontaktne točke v treh mesecih uradno obvestijo sekretariat o vseh prilagoditvah seznama deficitarnih poklicev v Uniji za posamezno državo.

2.   Sekretariat prilagoditve seznama deficitarnih poklicev v Uniji za posamezno državo, o katerih so ga uradno obvestile nacionalne kontaktne točke, objavi na IT platformi.

Člen 16

Iskanje in povezovanje

1.   Sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti lahko iščejo profile registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav in jih povežejo s prostimi delovnimi mesti, ki so na voljo na IT platformi.

2.   Sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti lahko uporabijo posebne filtre, ki so na voljo na IT platformi, za iskanje profilov registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki so v oznaki iz člena 12(2) navedli informacijo, da so prejeli posebno podporo v okviru partnerstva za privabljanje talentov, dvostranskega dogovora ali nacionalnega okvira za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi.

3.   Sodelujoči delodajalci in drugi sodelujoči subjekti lahko dostopajo do seznama predlaganih profilov registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ustvarjenega z orodjem za samodejno povezovanje na podlagi ustreznih spretnosti, kompetenc, kvalifikacij, delovnih izkušenj in razpoložljivosti registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav za določeno prosto delovno mesto.

4.   Registrirani iskalci zaposlitve iz tretjih držav lahko iščejo prosta delovna mesta na IT platformi in dostopajo do seznama predlaganih ustreznih prostih delovnih mest, ustvarjenega z orodjem za samodejno povezovanje.

POGLAVJE V

ZAGOTAVLJANJE INFORMACIJ, OMOGOČANJE VLAGANJA PRITOŽB IN POSPEŠENI POSTOPKI PRISELJEVANJA

Člen 17

Zagotavljanje informacij

1.   Sodelujoče države članice omogočijo enostaven dostop do informacij o naboru talentov EU in njegovem delovanju, tudi za invalide.

Sekretariat ob podpori nacionalnih kontaktnih točk na IT platformi objavi naslednje informacije:

(a)

informacije o poštenih postopkih zaposlovanja, vključno s priznavanjem kvalifikacij in potrjevanjem spretnosti ter življenjskimi in delovnimi pogoji v sodelujočih državah članicah;

(b)

informacije o postopkih priseljevanja, vključno s postopki za pridobitev vizumov in dovoljenj za prebivanje za namen dela;

(c)

informacije o pravicah in obveznostih državljanov tretjih držav, tudi v zvezi z dostopom do obstoječih pritožbenih mehanizmov in mehanizmov pravnih sredstev, da se zagotovi učinkovit dostop do pravnega varstva;

(d)

pojasnilo iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, da jim je, če zanje velja sodna ali upravna odločba o zavrnitvi vstopa ali prepovedi prebivanja v državi članici ali prepoved vstopa iz Direktive 2008/115/ES, prepovedano vstopiti na ozemlje in prebivati na ozemlju držav članic;

(e)

jasno pojasnilo, da registracija iskalcev zaposlitve iz tretjih držav v naboru talentov EU, vključitev oznake iz člena 12(2) v njihove profile ali izbor za prosto delovno mesto prek IT platforme ne zagotavlja, da jim bo dovoljen vstop na ozemlje držav članic, da jim bo izdano delovno dovoljenje, vizum ali dovoljenje za prebivanje ali da so bila opravljena varnostna preverjanja;

(f)

jasno pojasnilo, da je uporaba nabora talentov EU brezplačna in da delodajalci registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav za namene zaposlovanja ne smejo zaračunavati pristojbin ali nerazkritih stroškov.

2.   Nacionalne kontaktne točke registriranim iskalcem zaposlitve iz tretjih držav, ki so bili izbrani za prosto delovno mesto, ter sodelujočim delodajalcem in drugim sodelujočim subjektom zagotovijo specifične informacije, zlasti:

(a)

o nacionalnih postopkih priseljevanja za pridobitev vizumov in dovoljenj za prebivanje za namene dela, vključno s tem, da bodo izvedena varnostna preverjanja;

(b)

o postopkih za združitev družine ter pravicah in obveznostih družinskih članov;

(c)

o pravicah in obveznostih državljanov tretjih držav, vključno v zvezi z delovnimi pogoji, obdavčitvijo, dostopom do socialnih prejemkov, zdravstvene pomoči, izobraževanja, stanovanj, priznavanja spretnosti in kvalifikacij ter obstoječega pritožbenega mehanizma in mehanizma pravnega varstva;

(d)

o dejavnostih za olajševanje vključevanja državljanov tretjih držav v državo članico gostiteljico, kot so jezikovni tečaji, poklicno usposabljanje in izobraževanje ter drugi ukrepi vključevanja;

(e)

kontaktne podatke pristojnih nacionalnih organov za zaposlovanje in priseljevanje v skladu z nacionalno prakso in, kadar so na voljo, kontaktne podatke pristojnih nacionalnih organizacij, ki državljanom tretjih držav nudijo pomoč po začetku zaposlitve, kot so sindikati, združenja delodajalcev in gospodarske zbornice;

(f)

po potrebi o podpornih storitvah, povezanih z invalidnostjo, in zagotavljanju razumnih prilagoditev v skladu z Direktivo Sveta 2000/78/ES (34);

(g)

po potrebi kontaktne podatke drugih ustreznih organov na nacionalni ravni, ki podpirajo vključevanje državljanov tretjih držav na trg dela.

3.   Nacionalne kontaktne točke so odgovorne za posodabljanje informacij iz odstavkov 1 in 2, kadar je to potrebno.

4.   Nacionalne kontaktne točke se lahko odločijo, da bodo informacije iz odstavka 2 zagotovile v avtomatizirani in standardizirani obliki, tudi s sklicevanjem na obstoječe vire informacij, z uporabo digitalnih orodij.

Člen 18

Omogočanje vlaganja pritožb

1.   Registrirani iskalci zaposlitve iz tretjih držav morajo imeti učinkovit dostop do obstoječih pritožbenih mehanizmov v skladu z nacionalnim pravom. Če sodelujoči delodajalci ali drugi sodelujoči subjekti kršijo katero koli od obveznosti iz člena 13(7), imajo registrirani iskalci zaposlitve iz tretjih držav ali njihovi predstavniki pravico, da kršitev prijavijo nacionalni kontaktni točki ali pri pristojnih nacionalnih organih vložijo pritožbo v skladu z nacionalnim pravom.

2.   Če se kršitev prijavi nacionalni kontaktni točki na podlagi odstavka 1, jo nacionalna kontaktna točka predloži pristojnim nacionalnim organom.

Člen 19

Pospešeni postopki priseljevanja

Sodelujoče države članice se lahko v skladu z nacionalnim pravom odločijo za vzpostavitev pospešenih postopkov priseljevanja, da se omogoči hitrejše zaposlovanje registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki so bili izbrani za prosto delovno mesto v naboru talentov EU.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Dejavnosti spremljanja in povratne informacije

1.   Sekretariat redno spremlja uspešnost in stroškovno učinkovitost nabora talentov EU. Zbirajo se zlasti podatki o:

(a)

številu in vrsti profilov registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav;

(b)

številu in vrsti sodelujočih delodajalcev in drugih sodelujočih subjektov;

(c)

številu in vrsti prostih delovnih mest, objavljenih na IT platformi;

(d)

številu obiskov IT platforme;

(e)

številu in vrsti zaposlitev, omogočenih prek nabora talentov EU;

(f)

številu profilov registriranih iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki vključujejo oznako iz člena 12(2);

(g)

številu zaposlitev, omogočenih prek IT platforme v okviru partnerstev za privabljanje talentov, dvostranskih dogovorov ali nacionalnih okvirov za razvoj in potrjevanje spretnosti v tretji državi;

(h)

ravni spretnosti in kvalifikacij iskalcev zaposlitve iz tretjih držav, ki so bili zaposleni iz nabora talentov EU.

2.   Sekretariat vzpostavi zbiranje podatkov v skladu z uveljavljenimi statističnimi koncepti in opredelitvami ter izmenjuje informacije in podatke s Komisijo za namene zagotavljanja kakovosti podatkov, zbranih v skladu s to uredbo, ter za pripravo in zagotavljanje kakovosti evropske statistike.

3.   Sekretariat zbira podatke iz odstavka 1 ob podpori nacionalnih kontaktnih točk in usmerjevalne skupine.

4.   Sekretariat redno spremlja uspešnost nabora talentov EU, pri čemer upošteva povratne informacije in izkušnje, zbrane pri registriranih iskalcih zaposlitve iz tretjih držav ter sodelujočih delodajalcih in drugih sodelujočih subjektih, pa tudi organizacijah civilne družbe, zlasti tistih, ki delajo z državljani tretjih držav, vključno z invalidi.

Člen 21

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 14(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. junija 2026. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 14(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 14(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 22

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 23

Poročanje

Komisija do 31. decembra 2031, nato pa vsakih pet let, Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o uporabi te uredbe.

V poročilu se ocenita zlasti učinkovitost te uredbe pri odpravljanju pomanjkanja delovne sile in spretnosti v sodelujočih državah članicah ter učinkovitost postopka zaposlovanja, tudi v smislu zagotavljanja poštenih praks zaposlovanja ter spoštovanja poštenih in pravičnih delovnih pogojev.

Člen 24

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 29. aprila 2026

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednica

M. RAOUNA

(1)   UL C, C/2024/4067, 12.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4067/oj.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2026 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 30. marca 2026.

(3)  Sklep (EU) 2023/936 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o evropskem letu spretnosti (UL L 125, 11.5.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/936/oj).

(4)  Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L 16, 23.1.2004, str. 44, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2003/109/oj).

(5)  Direktiva (EU) 2021/1883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2021 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve in razveljavitvi Direktive Sveta 2009/50/ES (UL L 382, 28.10.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2021/1883/oj).

(6)   UL C 224, 8.6.2022, str. 69.

(7)  Priporočilo Komisije (EU) 2020/1364 z dne 23. septembra 2020 o zakonitih poteh do zaščite v EU: spodbujanje preselitve, humanitarnega sprejema in drugih dopolnilnih poti (UL L 317, 1.10.2020, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2020/1364/oj).

(8)  Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL L 327, 5.12.2008, str. 9, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/104/oj).

(9)  Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/2102/oj).

(10)  Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/882/oj).

(11)  Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci) (UL L, 2024/1689, 12.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1689/oj).

(12)  Uredba (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2016 o evropski mreži služb za zaposlovanje (EURES), dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela ter o spremembi uredb (EU) št. 492/2011 in (EU) št. 1296/2013 (UL L 107, 22.4.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/589/oj).

(13)  Priporočilo Komisije (EU) 2023/2611 z dne 15. novembra 2023 o priznavanju kvalifikacij državljanov tretjih držav (UL L, 2023/2611, 24.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2023/2611/oj).

(14)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).

(15)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).

(16)  Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/115/oj).

(17)  Sklep (EU) 2018/646 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2018 o skupnem okviru za zagotavljanje boljših storitev za znanja in spretnosti ter kvalifikacije (Europass) in razveljavitvi Odločbe št. 2241/2004/ES (UL L 112, 2.5.2018, str. 42, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2018/646/oj).

(18)  Direktiva (EU) 2024/1500 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o standardih za organe za enakost na področju enakega obravnavanja ter enakih možnosti žensk in moških pri zaposlovanju in poklicu ter o spremembi direktiv 2006/54/ES in 2010/41/EU (UL L, 2024/1500, 29.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1500/oj).

(19)  Direktiva Sveta (EU) 2024/1499 z dne 7. maja 2024 o standardih za organe za enakost na področju enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, enakega obravnavanja oseb v zadevah zaposlovanja in poklica ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, enakega obravnavanja žensk in moških v zadevah socialne varnosti ter pri dostopu do blaga in storitev in oskrbi z njimi ter o spremembi direktiv 2000/43/ES in 2004/113/ES (UL L, 2024/1499, 29.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1499/oj).

(20)  Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L 343, 23.12.2011, str. 1 , ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2011/98/oj).

(21)  Direktiva 2014/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev (UL L 94, 28.3.2014, str. 375, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/36/oj).

(22)  Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/801/oj).

(23)  Direktiva (EU) 2021/1883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2021 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve in razveljavitvi Direktive Sveta 2009/50/ES (UL L 382, 28.10.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2021/1883/oj).

(24)  Direktiva (EU) 2024/1233 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L, 2024/1233, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1233/oj).

(25)  Direktiva (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (UL L 186, 11.7.2019, str. 105, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/1152/oj).

(26)  Direktiva (EU) 2023/970 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje (UL L 132, 17.5.2023, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/970/oj).

(27)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1996/71/oj).

(28)  Direktiva (EU) 2020/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa ter spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje in Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 249, 31.7.2020, str. 49, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2020/1057/oj).

(29)  Sodba Sodišča z dne 9. avgusta 1994, Raymond Vander Elst/Office des Migrations Internationales, C-43/93, ECLI:EU:C:1994:310.

(30)  Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 168, 30.6.2009, str. 24, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/52/oj).

(31)  Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2011/36/oj).

(32)   UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj.

(33)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj).

(34)  Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2000/78/oj).

PRILOGA

SEZNAM DEFICITARNIH POKLICEV V UNIJI

Klasifikacija ISCO-08

Poklic

2142

Gradbeni inženirji/gradbene inženirke

2151

Inženirji/inženirke elektrotehnike

2211

Zdravniki specialisti/zdravnice specialistke splošne medicine

2212

Zdravniki specialisti/zdravnice specialistke (razen splošne medicine)

2221

Strokovnjaki/strokovnjakinje za zdravstveno nego

2411

Strokovnjaki/strokovnjakinje za računovodstvo, revizijo ipd.

2511

Sistemski analitiki/sistemske analitičarke

2512

Razvijalci/razvijalke programske opreme

2513

Razvijalci/razvijalke spletnih in multimedijskih rešitev

2514

Programerji/programerke računalniških aplikacij

2519

Razvijalci in analitiki/razvijalke in analitičarke programske opreme in aplikacij, d. n.

3113

Tehniki/tehnice za elektrotehniko ipd.

3221

Strokovni sodelavci/strokovne sodelavke za zdravstveno nego

5120

Kuharji/kuharice

5131

Natakarji/natakarice

5321

Bolničarji negovalci/bolničarke negovalke v zavodih

7112

Zidarji/zidarke ipd.

7114

Betonerji/betonerke ipd.

7115

Tesarji/tesarke ipd.

7121

Krovci/krovke

7123

Izvajalci/izvajalke suhomontažne gradnje, štukaterji/štukaterke ipd.

7126

Monterji/monterke in serviserji/serviserke vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd.

7127

Monterji in serviserji/monterke in serviserke klimatskih in hladilnih naprav

7212

Varilci/varilke ipd.

7213

Kleparji/kleparke

7214

Pripravljavci in monterji/pripravljavke in monterke kovinskih konstrukcij

7223

Strugarji/strugarke ipd.

7231

Mehaniki in serviserji/mehaničarke in serviserke motornih vozil in koles

7233

Mehaniki in serviserji/mehaničarke in serviserke kmetijskih, industrijskih in drugih strojev

7411

Elektroinštalaterji/elektroinštalaterke

7412

Elektromehaniki/elektromehaničarke

7511

Mesarji/mesarke ipd.

8331

Vozniki/voznice avtobusov ipd.

8332

Vozniki/voznice težkih tovornjakov in vlačilcev

9112

Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki/čistilke, strežnice in gospodinjske pomočnice ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah

3119

Tehniki/tehnice tehnično-tehnoloških strok, d. n.

2143

Inženirji/inženirke za tehnično-tehnološke in organizacijske rešitve varovanja okolja

2133

Strokovnjaki/strokovnjakinje za varstvo okolja

2145

Inženirji/inženirke kemije, živilstva ipd.

2144

Inženirji/inženirke strojništva ipd.

3115

Tehniki/tehnice za strojništvo ipd.

2141

Inženirji in tehnologi/inženirke in tehnologinje v industriji in proizvodnji

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2026/1047/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)

Top

Full & Egal Universal Law Academy