FulLegal · İçtihat Detay

Uluslararasi Mahkemeler 10.08.2026 SL

Uredba (EU) 2026/1384 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2026 o obravnavanju negativnih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji, povezanih s trgovino, in spremembi Uredbe (EU) 2020/2170

Avrupa Adalet Divanı

Karar Metni

Uradni list
Evropske unije

Serija L

2026/1384

24.6.2026

UREDBA (EU) 2026/1384 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. junija 2026

o obravnavanju negativnih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji, povezanih s trgovino, in spremembi Uredbe (EU) 2020/2170

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Jeklarski sektor je osrednjega pomena za konkurenčnost in varnost Unije. Jeklo je bistveno tudi za številne druge industrije, kot so čista tehnologija, promet, gradbeništvo in energetska infrastruktura v Uniji. Ohranjanje konkurenčne in tehnološko napredne jeklarske industrije je zato ključnega pomena za gospodarsko varnost Unije. V skladu s tem Unija meni, da je jeklarski sektor strateško pomemben, in je zavezana, da zagotovi njegovo sposobnost preživetja, odpornost in dolgoročno vzdržnost.

(2)

Unija ima dolgoletno tradicijo proizvodnje jekla v mestih in regijah, kjer se znanja in spretnosti prenašajo iz roda v rod jeklarjev, ki so imeli ključno vlogo pri vzpostavitvi proizvodnje v Uniji in so bistveni za ohranjanje konkurenčnosti in visoke družbene vrednosti jeklarskega sektorja.

(3)

Jeklarska industrija v državah in regijah, vključno z Unijo, trpi zaradi negativnega učinka vse večje svetovne strukturne presežne zmogljivosti. Ta svetovni izziv negativno vpliva na trg Unije in trge drugih držav, in sicer neposredno z uvozom iz držav s presežno zmogljivostjo ali posredno zaradi učinka izrivanja ali na oba načina. Za učinkovito reševanje svetovne presežne zmogljivosti so potrebna okrepljena skupna prizadevanja Unije in podobno mislečih partnerskih držav, ki ne prispevajo k svetovni presežni zmogljivosti. Unija bo zato okrepila svoja prizadevanja na področju vodenja mednarodnega dela, med drugim tudi v okviru globalnega foruma o presežni jeklarski zmogljivosti (GFSEC), pri odpravljanju temeljnih vzrokov svetovne presežne zmogljivosti in izvajanju rešitev, ki krepijo preglednost svetovnega trga jekla ter upoštevajo sodobne proizvodne in dobavne tehnike, tudi z uporabo načela „taljenja in litja“ ter s spremljanjem uvoza in izvoza. Unija ostaja zavezana, da ohrani pravične in odprte trge ter nadalje krepi svoj odnos z obstoječimi in prihodnjimi prostotrgovinskimi partnerji. V tem duhu ter da bi zaščitile svoja gospodarstva od svetovne presežne zmogljivosti in povečale medsebojen dostop do trga bi morale Unija in podobno misleče države nujno sodelovati, kar bi odražalo skupne strateške interese in vzajemne koristi, hkrati pa še vedno zagotavljalo varne, predvidljive in raznolike dobavne verige.

(4)

Poglobljena analiza, ki jo je Komisija zaključila leta 2019, je pokazala, da je za jeklarsko industrijo Unije že takrat obstajalo tveganje za nastanek resne škode in da se bo brez zaščitnih ukrepov položaj v bližnji prihodnosti verjetno spremenil v dejansko resno škodo. Komisija je sklenila, da bi bilo v interesu Unije, da se sprejmejo ustrezni ukrepi, s katerimi bi preprečili nadaljnje povečanje uvoza izdelkov iz jekla.

(5)

Komisija je 31. januarja 2019 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2019/159 (2) o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla, s katero je obravnavala tveganje preusmeritve trgovine in tveganje za nastanek resne škode, ki bi jo verjetno utrpeli izdelki, zajeti v navedeni uredbi. Izvedbena uredba (EU) 2019/159 bo prenehala veljati 30. junija 2026.

(6)

Voditelji in voditeljice Unije so novembra 2024 sprejeli izjavo iz Budimpešte o novem dogovoru o evropski konkurenčnosti, v kateri so poudarili nujnost in svojo odločenost, da Unija postane konkurenčnejša. Voditelji in voditeljice Unije so izjavili tudi, da so zavezani zagotavljanju industrijske prenove in razogljičenja ter da bo Unija lahko ostala industrijska in tehnološka sila, ki ustvarja kakovostna delovna mesta. Poleg tega so priznali, da je treba povečati obrambno pripravljenost in zmogljivosti, predvsem z ustrezno okrepitvijo tehnološke in industrijske baze na področju obrambe. V ta namen so se voditelji in voditeljice Unije zavezali razvoju industrijske politike za Unijo, da bi zagotovili rast ključnih tehnologij prihodnosti, pri tem pa bodo posebno pozornost namenili tradicionalnim industrijam v prehodu.

(7)

Industrijska konkurenčnost jeklarskega sektorja je ključna prednostna naloga za Unijo, kar bo prispevalo k trajnostni rasti, dolgoročni blaginji in odpornosti. Razogljičenje je lahko močan pospeševalec rasti in odpornosti, kadar je vključeno v industrijsko, konkurenčno, gospodarsko in trgovinsko politiko. Svetovna presežna zmogljivost vpliva na jeklarsko industrijo Unije v okviru prehoda na ogljično nevtralno proizvodnjo. Zato bi morala biti pot razogljičenja jeklarskega sektorja Unije eden od dejavnikov, ki jih Komisija lahko upošteva pri spreminjanju količine tarifnih kvot, določenih na podlagi te uredbe, in bi morala biti eden od dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju učinkovitosti te uredbe.

(8)

Energijsko intenzivne industrije so osrednji sektorji, ki potrebujejo nujno podporo pri razogljičenju in elektrifikaciji ter spopadanju z visokimi stroški energije, nelojalno svetovno konkurenco in zapletenimi predpisi, ki vsi škodijo konkurenčnosti. Bistveno je, da se tem industrijam omogoči, da ostanejo konkurenčne na svetovni ravni ter povečajo proizvodnjo in izkoriščenost zmogljivosti v Uniji.

(9)

Kot je priznano v sporočilu Komisije z dne 19. marca 2025 z naslovom „Evropski akcijski načrt za jeklo in kovine“, je jeklo strateško pomembna kovina za obrambno zmogljivost Unije. Zlasti v razmerah, ki jih zaznamujejo vse večja svetovna nestabilnost in povečani varnostni pritiski, so stabilne in odporne dobavne verige kovin, tudi jekla, ter močna in konkurenčna domača proizvodnja teh kovin, nujne za obrambo ter letalsko in vesoljsko industrijo, za doseganje gospodarske odpornosti ter preprečevanje neželene odvisnosti od dobaviteljev iz tretjih držav.

(10)

Svetovna presežna zmogljivost naj bi se povečala s 602 milijonov ton leta 2024, kar ustreza petkratnemu povpraševanju Unije, na 721 milijonov ton do leta 2027. Unija je že sprejela več ukrepov trgovinske zaščite v kovinskih sektorjih, vključno v zvezi z železom in jeklom. Vendar so ti ukrepi trgovinske zaščite izničeni z nenehnim velikim povečevanjem zmogljivosti v drugih regijah, ki je popolnoma ločeno od razvoja domačega in svetovnega povpraševanja. Na jeklarsko industrijo Unije vse bolj negativno vplivajo svetovna presežna zmogljivost in svetovna izkrivljanja, vključno z netržnimi politikami in praksami v nekaterih tretjih državah, ki umetno podpirajo svojo domačo industrijo ali se izogibajo ukrepom trgovinske zaščite in sankcijam Unije. Posledično je Unija edina večja jeklarska regija, ki se trenutno sooča z zmanjšanjem svoje zmogljivosti. Zato bi morali imeti vsi ukrepi v zvezi z jeklarskim sektorjem dolgoročno perspektivo, saj je svetovna presežna zmogljivost strukturna težava, ki je verjetno ne bo mogoče rešiti kratkoročno ali srednjeročno.

(11)

Poleg tega nedavni razvoj trgovinskih omejevalnih ukrepov tretjih držav dodatno povečuje pritisk uvoza na trg Unije v smislu obsega in cen. Tak pritisk naj bi se le še povečal in bi lahko povzročil nadaljnje zmanjšanje proizvodnje v Uniji.

(12)

Posledično je jeklarska industrija Unije v težkem položaju, pri čemer se je proizvodna zmogljivost od leta 2018 rekordno zmanjšala za več kot 30 milijonov ton, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti je leta 2024 padla na rekordnih 67 %, od leta 2018 je bilo izgubljenih približno 30 000 delovnih mest, napovedanih pa je bilo še več tisoč novih izgub delovnih mest in nadaljnje finančne izgube.

(13)

Večstranski trgovinski sistem, ki temelji na pravilih in v središču katerega je Svetovna trgovinska organizacija (WTO), je še naprej bistven za zagotavljanje stabilnosti, predvidljivosti in pravičnosti v svetovni trgovini. To uredbo bi bilo zato treba oblikovati in izvajati popolnoma v skladu z obveznostmi Unije v okviru WTO, zlasti v zvezi z razdelitvijo tarifnih kvot.

(14)

Glede na hitro slabšanje razmer v jeklarski industriji Unije, njen vse večji strateški pomen in doslej nezadovoljiv napredek pri iskanju skupne rešitve, ki bi obravnavala svetovno presežno zmogljivost, zlasti v okviru GFSEC, je treba sprejeti ukrep, ki bo nadomestil Izvedbeno uredbo (EU) 2019/159. Hkrati je Unija še naprej zavezana uresničevanju dogovora, izraženega na ministrskem srečanju GFSEC 10. oktobra 2025, o prizadevanjih za celovit okvir za skupno ukrepanje za odpravo temeljnih vzrokov svetovne presežne zmogljivosti.

(15)

S to uredbo bi bilo zato treba vzpostaviti skladen in celovit okvir za odpravo negativnih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji, povezanih s trgovino. Glede na hude motnje v jeklarskem sektorju in hitro slabšanje položaja jeklarske industrije Unije je treba zajeti vse tretje države, vključno s tistimi, s katerimi ima Unija sklenjen sporazum o prosti trgovini, in tistimi, ki so upravičene do avtonomnih tarifnih preferencialov, na primer v okviru splošne sheme tarifnih preferencialov Unije na podlagi Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Okvir, vzpostavljen na podlagi te uredbe, bi moral po eni strani določati odprtje tarifnih kvot in vzpostavitev dajatve zunaj kvote, po drugi strani pa možnost, da se po potrebi uporabijo dvostranski zaščitni ukrepi v zvezi s proizvodi iz tretjih držav, s katerimi ima Unija sklenjen sporazum o prosti trgovini. Kadar uporaba dvostranskih zaščitnih ukrepov ni primerna, bi se morale za izdelke iz tretjih držav, s katerimi ima Unija sklenjen sporazum o prosti trgovini, uporabljati tarifne kvote in dajatve zunaj kvote iz te uredbe.

(16)

Čeprav je na podlagi Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 tarifa zunaj kvote določena na 25 %, je ob upoštevanju ravni tarif v jeklarskem sektorju na drugih ključnih trgih primerno, da se dajatev zunaj kvote poveča na 50 %, da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje preusmeritve trgovine. Ta dajatev bi bila dodana drugim dajatvam, ki se uporabljajo za kategorije izdelkov, ki jih zajema ta uredba.

(17)

Zaradi tesne in edinstvene integracije v okviru Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (4) bi bilo treba uvoz Unije iz Islandije, Lihtenštajna in Norveške izključiti iz uporabe tarifnih kvot in dajatve zunaj kvote.

(18)

Skupna količina tarifnih kvot je bila izračunana z uporabo tržnega deleža uvoza na trgu Unije v letu 2013 kot referenčnem letu, ki je bil približno 13 %, v odnosu do skupne potrošnje na trgu jekla v Uniji v letu 2024, ki je zadnje leto, za katero so na voljo popolni podatki. V izračunu se ne upošteva uvoza s poreklom iz Belorusije in Ruske federacije, za kateri trenutno velja prepoved uvoza. Iz tega sledi, da skupna letna količina tarifnih kvot znaša 18 345 922 ton.

(19)

Tarifne kvote bi bilo treba razčleniti po kategorijah izdelkov na podlagi deleža uvoza vsake kategorija izdelkov v obdobju 2022–2024. To referenčno obdobje za razčlenitev deleža tarifne kvote je primerno, saj natančno odraža novejše trgovinske tokove.

(20)

Tarifne kvote bi bilo treba upravljati četrtletno v skladu s sistemom upravljanja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (5). Ta vrsta upravljanja zagotavlja učinkovitost, saj preprečuje nesorazmerno velik obseg uvoza v zelo kratkem obdobju, ne da bi neupravičeno ovirala trgovinske tokove. V prvem letu uporabe te uredbe bi bilo treba tarifne kvote, ki se ne uporabijo v enem četrtletju, prenesti v naslednje četrtletje v istem letnem obdobju uporabe tarifne kvote, da se gospodarskim subjektom zagotovi večja prožnost ter prispeva k zagotavljanju neprekinjenosti v dobavnih verigah in izpolnjevanju obstoječih pogodb o dobavi. Po prvem letu uporabe te uredbe bo morda treba prilagoditi pravila o prenosu neporabljenih tarifnih kvot, pri čemer bodo upoštevani odzivi trga na ukrepe iz te uredbe in potreba po obravnavanju morebitnih motenj na trgu. Izkušnje z upravljanjem tarifnih kvot v jeklarskem sektorju, zbrane z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/159, so na primer pokazale, da lahko prenos neporabljenih tarifnih kvot v nekaterih okoliščinah prispeva k povečanemu pritisku uvoza v določenih četrtletjih ali kategorijah izdelkov, zlasti kadar se povpraševanje na trgu ali potrošnja zmanjša, uvoz pa ostane velik. Nasprotno pa lahko v nekaterih drugih okoliščinah dejstvo, da prenosa ni, prispeva k težavam pri zagotavljanju neprekinjenosti v dobavnih verigah in izpolnjevanju obstoječih pogodb o dobavi.

(21)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo zato treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da določi, ali naj se dovoli prenos neporabljenih tarifnih kvot, pri čemer naj se na eni strani upošteva povečani pritisk uvoza, na drugi pa raven povprečne uporabe tarifnih kvot in nezadostna razpoložljivost oskrbe za uporabnike jekla nižje v proizvodni verigi. Prenos bi moral biti dovoljen zlasti, kadar povprečna uporaba tarifnih kvot za določeno kategorijo izdelkov v prvih treh četrtletjih letnega obdobja uporabe tarifnih kvot presega 80 %, saj bi se tveganje zelo velikega obsega dajatev prostega uvoza v določenem četrtletju znatno zmanjšalo.

(22)

Za zagotovitev, da je ta uredba učinkovita pri odpravljanju učinkov svetovne presežne zmogljivosti, ter ob upoštevanju posebnosti izdelkov iz jekla ter sodobnih proizvodnih in dobavnih tehnik je pomembno opredeliti državo „taljenja in litja“, ki je prvotna lokacija, na kateri se surovo jeklo ali železo najprej proizvedeta v tekoči obliki v peči za proizvodnjo jekla oziroma železa, nato pa se vlijeta v prvo trdno stanje. To prvo trdno stanje lahko zajema polizdelek, vključno s ploščami, gredicami ali ingoti, ali končni izdelek jeklarne. Uvozniki bi morali obvezno predložiti dokazila o državi „taljenja in litja“, na primer certifikat preskusa. S tako zahtevo bi se povečala preglednost dobavne verige za uvoz jekla, Komisija pa bi lahko pridobila zanesljive informacije o poreklu jekla, ki se uvozi v Unijo.

(23)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi izvedbena pooblastila za določitev vrste dokazil, ki jih morajo uvozniki predložiti, da dokažejo državo „taljenja in litja“. Pomembno je, da se Komisija pred izvajanjem izvedbenih pooblastil v zvezi z dokazili o državi „taljenja in litja“ posvetuje z deležniki, vključno s proizvajalci jekla, uporabniki in državami članicami, da bi zagotovila, da zahtevana vrsta dokazil zadostuje za dokazovanje države „taljenja in litja“, ter da skrbno oceni poseben položaj malih in srednjih podjetij (MSP) in prepreči nesorazmerna upravna bremena.

(24)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi izvedbena pooblastila za določitev razdelitve tarifnih kvot državam, odprtih na podlagi te uredbe. Komisija bi morala pri določitvi te razdelitve upoštevati uvozni tržni delež, ki je prevladoval na trgu jekla v Uniji pred učinkom svetovne presežne zmogljivosti. Najustreznejša podlaga za ta izračun je leto 2013, saj nanj ni vplivala globalna presežna zmogljivost, ki se je leta 2015 znatno povečala, vendar so bili njeni učinki v obliki povečanega prodora uvoza vidni že leta 2014. Hkrati je pomembno, da se prejšnje tarifne kvote, zlasti tiste iz izvedbenih uredb Komisije (EU) 2023/1331 (6) in (EU) 2023/2840 (7) v zvezi s trgovinskimi tokovi izdelkov iz jekla s poreklom iz Združenega kraljestva, ki se vnesejo na Severno Irsko z neposrednim prevozom iz drugih delov Združenega kraljestva, upoštevajo pri razdeljevanju tarifnih kvot. Poleg tega bi morala Komisija upoštevati sedanje in prihodnje sporazume o prosti trgovini, zlasti tiste, pri katerih so pogajanja že zelo napredovala. Po potrebi bi bilo treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot so učinki ukrepov tretjih držav, ki izkrivljajo trgovino in vplivajo na trg jekla v Uniji, dejstvo, da tretja država krši konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD) ali večstranske okoljske sporazume, sklenitev mednarodnih sporazumov na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (v nadaljnjem besedilu: GATT 1994) s strani Unije, sklenitev katerega koli mednarodnega sporazuma ali nezavezujočega mednarodnega dogovora, ki obravnava ravni svetovnih presežnih zmogljivosti za izdelke, ki jih zajema ta uredba, in potreba, da se zagotovi diverzifikacija virov oskrbe. Podobno bi bilo treba upoštevati interese držav kandidatk za članstvo v Uniji, ki se spopadajo z izrednimi in kritičnimi varnostnimi razmerami, zlasti kadar so prej imele prednostni dostop do trga Unije za kategorije izdelkov, za katere velja ta uredba, kot je Ukrajina, ne da bi se pri tem ogrozila učinkovitost te uredbe. Poleg tega bi morala Komisija upoštevati morebitne tarifne kvote, odprte v okviru dvostranskih zaščitnih ukrepov, da bi zagotovila, da skupni znesek tarifnih kvot, ki jih je odprla Unija, ne presega zneska iz ustrezne priloge. Poleg tega Komisija za zagotovitev skladnosti in doslednosti zunanjega delovanja Unije v primerih, ko omejevalni ukrepi prepovedujejo uvoz ene ali več kategorij izdelkov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, iz tretjih držav, tem tretjim državam ne bi smela razdeliti tarifnih kvot za te kategorije izdelkov. Nazadnje bi morala Komisija od 1. oktobra 2027 upoštevati informacije o državi „taljenja in litja“, ki jih zbere od uvoznikov.

(25)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi izvedbena pooblastila, da po potrebi sprejme dvostranske zaščitne ukrepe za uvoz izdelkov s poreklom iz tretjih držav, s katerimi je Unija sklenila sporazum o prosti trgovini. Ti dvostranski zaščitni ukrepi bi morali biti skladni z veljavnim sporazumom o prosti trgovini. Pomembno je, da Komisija pri določanju dvostranskih zaščitnih ukrepov, ki se bodo uporabljali, upošteva potrebo po vzpostavitvi skladnega in celovitega okvira na podlagi te uredbe in obravnava negativne učinke svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji, povezane s trgovino. Poleg tega je za zagotovitev, da lahko Komisija hitro uporabi dvostranske zaščitne ukrepe, nujno, da se pogoji in postopki iz Uredbe (EU) 2019/287 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ne uporabljajo za dvostranske zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo na podlagi te uredbe.

(26)

Izvedbena pooblastila, podeljena na podlagi te uredbe, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Za sprejetje ustreznih izvedbenih aktov bi bilo treba uporabiti postopek pregleda.

(27)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s potrebo po zagotovitvi pravočasne razdelitve tarifnih kvot ali pravočasne uporabe dvostranskih zaščitnih ukrepov, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov.

(28)

Za zagotovitev, da je raven kvot, odprtih v zvezi z uvozom v Unijo, prilagojena spreminjajočim se okoliščinam na trgih izdelkov, ki jih zajema ta uredba, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s spremembo količine tarifnih kvot iz te uredbe. Hkrati bi morale biti vse spremembe teh količin skladne s ciljem te uredbe. Zato je primerno določiti najnižjo in najvišjo skupno vrednost količin tarifnih kvot iz te uredbe, pri čemer je treba upoštevati, da naj bi v skladu z napovedmi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj glede jekla iz leta 2025, potrošnja jekla v Uniji ostala stabilna do leta 2030. Najvišjo skupno vrednost bi bilo treba izračunati z uporabo 13-odstotnega tržnega deleža potrošnje, zabeležene leta 2018, ki je bila najvišja letna raven v obdobju 2013–2024. Najnižjo skupno vrednost bi bilo treba določiti ob upoštevanju potrebe, da se zagotovi enakovredna raven prožnosti v primeru upada trga. V skladu s tem bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da spremeni količine tarifnih kvot iz te uredbe le, če njihova skupna vrednost ostane med 14 400 000 ton in 22 200 000 ton. Komisija bi morala pri izvajanju prenesenih pooblastil po potrebi upoštevati gibanje povpraševanja, spremembe uvoznih tržnih deležev, večje spremembe svetovne presežne zmogljivosti, raven napredka na poti razogljičenja jeklarskega sektorja v Uniji ob upoštevanju podnebnih ciljev Unije, razvoj in obseg ukrepov tretjih držav, ki vplivajo na uvoz jekla, morebitne težave z razpoložljivostjo dobave pri nekaterih kategorijah izdelkov, povezane z nezadostno zmogljivostjo in znatnimi povezanimi zvišanji cen, cilje skupne varnostne in obrambne politike Unije ter neupravičene učinke izrivanja pri nekaterih tarifnih kvotah. Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo seznama izdelkov iz Priloge k Uredbi (EU) 2020/2170 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(29)

Kadar Komisija razdeli tarifne kvote, uporabi dvostranske zaščitne ukrepe ali spremeni količine tarifnih kvot, bi morala upoštevati interes Unije. Določitev interesa Unije bi morala temeljiti na vseh razpoložljivih informacijah in vključevati oceno različnih zadevnih interesov kot celote. Med temi interesi so interesi gospodarskih subjektov Unije, vključno v industrijah višje in nižje v proizvodni verigi, ter interesi končnih potrošnikov Unije.

(30)

Ker se s to uredbo določijo nove zahteve za gospodarske subjekte Unije, bi morala Komisija zagotoviti spletno kontaktno točko za gospodarske subjekte Unije, prek katere bodo lahko zahtevali informacije o izvajanju te uredbe, vključno v zvezi s shemo upravljanja tarif, razdelitvijo tarifnih kvot in uporabo načela „taljenja in litja“.

(31)

Komisija bi morala izvajati periodične ocene obsega izdelkov iz te uredbe. Zlasti bi morala do 31. decembra 2026 oceniti potrebo po spremembi obsega izdelkov, da bi se zajeli določeni izdelki. Do 30. junija 2027 bi morala oceniti potrebo po spremembi obsega izdelkov, zlasti da bi določili, ali bi bilo treba zajeti tudi izdelke, ki so izdelani iz znatnega deleža jekla ali vsebujejo znaten delež jekla, tudi prednostno izdelke iz železa in jekla nižje v proizvodni verigi, ki jih ne zajema ta uredba. Poleg tega bi morala Komisija do 30. junija 2029 in nato vsaki dve leti izvesti nadaljnjo oceno obsega izdelkov, razen če je zaradi znatnih motenj na trgu ali nenadnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ocena potrebna že prej. Poleg tega bi se morala Komisija pred vsako oceno obsega izdelkov pravočasno posvetovati z deležniki. Glede na kratek rok za začetno oceno bi bilo treba posvetovanje začeti do 1. julija 2026. Kadar ocene pokažejo, da je treba obseg izdelkov spremeniti, bi morala Komisija razmisliti o predložitvi zakonodajnega predloga Evropskemu parlamentu in Svetu za spremembo te uredbe.

(32)

Komisija bi morala do 30. junija 2028 na podlagi informacij, zbranih na podlagi te uredbe, oceniti, ali je treba državo „taljenja in litja“ določiti kot podlago za koriščenje tarifnih kvot iz te uredbe, zlasti da bi preprečili, da bi jeklo, proizvedeno v nekaterih tretjih državah, ki prispevajo k svetovni presežni zmogljivosti, po nadaljnjem preoblikovanju v drugih tretjih državah neupravičeno vstopilo na trg Unije. Na podlagi te ocene bi morala Komisija razmisliti o predložitvi zakonodajnega predloga Evropskemu parlamentu in Svetu.

(33)

Komisija bi morala do 30. junija 2028 in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o izvajanju te uredbe. To poročilo bi moralo biti objavljeno in bi lahko zlasti vsebovalo informacije o uporabi in razvoju tarifnih kvot ter kategoriji in količini uvoza, ki ne spada v tarifne kvote.

(34)

Komisija bi morala do 30. junija 2029 in nato vsaj vsaka tri leta oceniti učinkovitost te uredbe, pri čemer bi upoštevala razvoj ključnih parametrov, ki so upravičevali njeno sprejetje, vključno z razvojem in trendi svetovne presežne zmogljivosti ter njenih učinkov, povezanih s trgovino, na trg jekla v Uniji in interese Unije ter oceniti razvoj položaja jeklarske industrije Unije, vključno z ravnmi cen in uporabo zmogljivosti, učinkom na industrije višje in nižje v proizvodni verigi, kot tudi na končne potrošnike v Uniji, ter potjo razogljičenja jeklarskega sektorja v Uniji ob upoštevanju podnebnih ciljev Unije. Poleg tega je pomembno, da Komisija upošteva razmere v zvezi s trgovinskimi omejevalnimi ukrepi tretjih držav za jeklo ter njihove morebitne ali verjetne posledice in učinke v smislu tveganja preusmeritve trgovine na trg Unije ter analizira stanje v zvezi z obstojem netržnih politik in praks v tretjih državah ter njihov učinek na trg jekla v Uniji.

(35)

Uredbo (EU) 2020/2170 je treba spremeniti, da se zagotovi nadaljnja uporaba obstoječih ureditev za izdelke iz jekla s poreklom iz Združenega kraljestva, sproščene v prosti promet na Severnem Irskem, ki so navedeni v Prilogi k navedeni uredbi.

(36)

V skladu z načelom sorazmernosti je nujno in primerno, da se za doseganje osnovnega cilja obravnavanja negativnih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji, povezanih s trgovino, odprejo tarifne kvote in določi dajatev zunaj kvote ter zagotovitve možnost uporabe dvostranskih zaščitnih ukrepov v zvezi z uvozom izdelkov iz jekla v Unijo. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(37)

Ker je treba zagotoviti, da se ukrepi iz te uredbe uporabljajo od 1. julija 2026, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Cilj te uredbe je obravnavati negativne učinke svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji, povezane s trgovino, in sicer z vzpostavitvijo skladnega in celovitega okvira, ki bo po eni strani temeljil na odprtju tarifnih kvot in določitvi dajatve zunaj kvote za izdelke, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in se uvažajo v Unijo, po drugi strani pa na možnosti, da se po potrebi uporabijo dvostranski zaščitni ukrepi v zvezi s temi izdelki s poreklom iz tretjih držav, s katerimi ima Unija sklenjen sporazum o prosti trgovini.

2. Ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, trgovine ne smejo omejevati bolj, kot je nujno potrebno za obravnavo negativnih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji.

Člen 2

1. Vsako leto se odprejo tarifne kvote Unije za uvoz vsake od kategorij izdelkov iz Priloge I v Unijo.

2. Za vsako kategorijo izdelkov iz Priloge I se letno od 1. julija vsakega leta do 30. junija naslednjega leta (v nadaljnjem besedilu: letno obdobje uporabe) odpre določena količina tarifnih kvot, kot je določeno v Prilogi II. Skupna letna količina tarifnih kvot je določena v Prilogi II.

3. Kadar je tarifna kvota izčrpana ali uvoz kategorij izdelkov ni upravičen do tarifne kvote, se za uvoz kategorij izdelkov iz Priloge I uporablja dajatev zunaj kvote v višini 50 % ad valorem, kot je določeno v Prilogi II.

4. Ta člen se uporablja za ves uvoz kategorij izdelkov iz Priloge I, vključno z uvozom izdelkov s poreklom iz države, s katero ima Unija sklenjen sporazum, ki določa tarifne preferenciale, ali iz države, ki je upravičena do avtonomnih tarifnih preferencialov.

5. Ta člen se ne uporablja za izdelke s poreklom iz:

(a)

Islandije, Lihtenštajna ali Norveške;

(b)

držav, za katere se uporabljajo dvostranski zaščitni ukrepi na podlagi člena 6.

Člen 3

1. Tarifne kvote iz člena 2 upravljajo Komisija in države članice v skladu s sistemom upravljanja tarifnih kvot iz členov 49 do 54 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

2. Tarifne kvote se upravljajo četrtletno.

3. Dodelitev vsake četrtletne kvote se ustavi na dvajseti delovni dan Komisije po koncu četrtletnega obdobja.

4. Od 1. julija 2026 do 30. junija 2027 se neporabljena količina tarifnih kvot v enem četrtletju prenese v naslednje četrtletje v istem letnem obdobju uporabe.

5. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, ali je treba za vsako kategorijo izdelkov iz Priloge I neporabljene količine tarifnih kvot v enem četrtletju prenesti v naslednje četrtletje v istem letnem obdobju uporabe, pri čemer se po potrebi upoštevajo:

(a)

povečani uvozni pritiski, zlasti zaradi koncentracije zelo velikega obsega dajatev prostega uvoza v določenem četrtletju;

(b)

povprečna uporaba tarifnih kvot v prvih treh četrtletjih letnega obdobja uporabe, zlasti kadar je ta povprečna uporaba višja od 80 %;

(c)

nezadostna razpoložljivost dobave za uporabnike jekla nižje v proizvodni verigi zaradi dogajanja na trgu.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2). Prvi od teh izvedbenih aktov se uporablja od 1. julija 2027.

Člen 4

1. Uvozniki kategorij izdelkov iz Priloge I ob uvozu predložijo preverljiva ustrezna dokazila, kot je certifikat preskusa, ki dokazujejo državo, v kateri je bilo surovo jeklo ali železo prvotno proizvedeno v tekoči obliki v peči za proizvodnjo jekla ali železa in nato ulito v prvo trdno stanje (v nadaljnjem besedilu: država „taljenja in litja“).

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi določi vrsto dokazil, ki jih morajo uvozniki predložiti na podlagi odstavka 1, pri čemer upošteva poseben položaj MSP ter se izogiba nesorazmernim upravnim bremenom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2). Prvi od teh izvedbenih aktov se sprejme do 31. avgusta 2026.

Člen 5

1. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi razdelitev tarifnih kvot iz Priloge II državam, pri čemer upošteva interes Unije in po potrebi naslednje elemente:

(a)

ravni tarifnih kvot, enakovredne tržnemu deležu uvoza, ki je prevladoval na trgu jekla v Uniji v letu 2013;

(b)

tarifne kvote po kategorijah izdelkov na podlagi deleža uvoza vsake kategorije izdelkov v obdobju 2022–2024, ki je izračunan kot delež ravni tarifnih kvot iz točke (a);

(c)

obstoječe in prihodnje sporazume o prosti trgovini, katerih področje uporabe zajema katero koli kategorijo izdelkov iz Priloge I;

(d)

učinke ukrepov tretjih držav, ki izkrivljajo trgovino in vplivajo na trg jekla v Uniji;

(e)

ali tretja država krši konvencije Mednarodne organizacije dela ali večstranske okoljske sporazume;

(f)

kateri koli mednarodni sporazum, ki ga je Unija sklenila na podlagi člena XXVIII GATT 1994, v zvezi s tarifnimi kvotami, odprtimi za kategorije izdelkov iz Priloge I;

(g)

kateri koli mednarodni sporazum ali nezavezujoč mednarodni dogovor, ki obravnava ravni svetovne presežne zmogljivosti za kategorije izdelkov iz Priloge I;

(h)

diverzifikacijo virov oskrbe;

(i)

položaj države kandidatke za članstvo v Uniji, ki se sooča z izrednimi in kritičnimi varnostnimi razmerami, zlasti kadar je prej imela prednostni dostop do trga jekla v Uniji za kategorije izdelkov iz Priloge I;

(j)

informacije, zbrane pri uporabi člena 4.

2. Kadar Komisija uporabi dvostranske zaščitne ukrepe na podlagi člena 6, ki vključujejo tarifne kvote, se z izvedbenimi akti iz odstavka 1 tega člena ne razdeli količina tarifnih kvot, ki ustreza tarifnim kvotam, odprtim v okviru navedenih dvostranskih zaščitnih ukrepov.

3. Kadar omejevalni ukrepi, sprejeti na podlagi člena 29 PEU in člena 215 PDEU, prepovedujejo uvoz ene ali več kategorij izdelkov iz Priloge I k tej uredbi iz tretjih držav, se z izvedbenimi akti iz odstavka 1 tega člena tem tretjim državam ne razdelijo tarifne kvote za te kategorije izdelkov.

4. Izvedbeni akti iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2). Prvi od teh izvedbenih aktov se uporablja od 1. julija 2026.

5. V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s potrebo po zagotovitvi, da se tarifne kvote iz Priloge II razdelijo do 1. julija 2026, Komisija v skladu s postopkom iz člena 7(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Člen 6

Z odstopanjem od Uredbe (EU) 2019/287 lahko Komisija sprejme izvedbene akte o uporabi dvostranskih zaščitnih ukrepov za uvoz izdelkov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, s poreklom iz držav, s katerimi ima Unija sklenjen sporazum o prosti trgovini. Ti dvostranski zaščitni ukrepi morajo biti skladni z veljavnim sporazumom o prosti trgovini in upoštevati interes Unije.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2).

V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s potrebo po zagotovitvi, da se lahko dvostranski zaščitni ukrepi uporabljajo od 1. julija 2026, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 7(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Člen 7

1. Komisiji pomaga Odbor za trgovinske ovire, ustanovljen s členom 7 Uredbe (EU) 2015/1843 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

Člen 8

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9 za spremembo količin tarifnih kvot iz Priloge II, pri čemer se zagotovi, da njihova skupna vrednost ni nižja od 14 400 000 ton ali višja od 22 200 000 ton.

Komisija upošteva interes Unije in po potrebi naslednje elemente:

(a)

razvoj povpraševanja;

(b)

spremembe uvoznih tržnih deležev;

(c)

pomemben razvoj svetovne presežne zmogljivosti;

(d)

pot razogljičenja jeklarskega sektorja v Uniji;

(e)

razvoj in obseg ukrepov tretjih držav, ki vplivajo na uvoz jekla;

(f)

morebitne težave v zvezi z razpoložljivostjo dobave pri nekaterih kategorijah izdelkov, povezane z nezadostno zmogljivostjo, ki je v Uniji v nekaterih kategorijah izdelkov takoj na voljo v primerjavi s povpraševanjem, in s precejšnjimi povezanimi zvišanji cen, ki negativno vplivajo na industrije Unije nižje v proizvodni verigi;

(g)

cilje skupne varnostne in obrambne politike Unije;

(h)

neupravičene učinke izrivanja pri nekaterih tarifnih kvotah.

2. Kadar je treba v primeru nenadnih sprememb na trgih kategorij izdelkov iz Priloge I to uredbo hitro spremeniti in je to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporablja postopek iz člena 10.

Člen 9

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 25. junija 2026. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem navedenega petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 8 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 10

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati brez odlašanja in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 9(6). V tem primeru Komisija takoj po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

Člen 11

Komisija da na voljo spletno kontaktno točko. Gospodarski subjekti Unije lahko prek te kontaktne točke zahtevajo informacije v zvezi z izvajanjem te uredbe.

Člen 12

1. Komisija do 31. decembra 2026 oceni potrebo po spremembi obsega izdelkov, da se vključijo izdelki, zajeti z naslednjimi oznakami kombinirane nomenklature (KN), kakor je določeno v Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (13):

(a)

7303 00 10 , 7303 00 90 ;

(b)

7229 20 00 , 7229 90 20 , 7229 90 50 , 7229 90 90 ;

(c)

7223 00 11 , 7223 00 19 , 7223 00 91 , 7223 00 99 ;

(d)

7214 10 00 , 7228 10 50 , 7228 40 10 , 7228 40 90 .

Kadar Komisija v oceni zbere zadostne dokaze, ki kažejo na to potrebo, lahko brez nepotrebnega odlašanja Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog. V ta namen Komisija do 1. julija 2026 začne postopek posvetovanja z deležniki, vključno z gospodarskimi subjekti in državami članicami.

2. Komisija do 30. junija 2027 oceni potrebo po spremembi obsega izdelkov, pri čemer upošteva zlasti, ali bi bilo treba zajeti dodatne izdelke, ki so izdelani iz znatnega deleža jekla ali vsebujejo znaten delež jekla, tudi prednostno izdelke iz železa in jekla nižje v proizvodni verigi, ki niso zajeti v Prilogi I. Kadar Komisija v oceni zbere zadostne dokaze, ki kažejo na to potrebo, lahko brez nepotrebnega odlašanja Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog.

3. Komisija do 30. junija 2029 in nato vsaki dve leti oceni potrebo po spremembi obsega izdelkov, pri čemer upošteva širši položaj konkurenčnosti Unije in jeklarske industrije Unije, tako akterjev višje kot nižje v proizvodni verigi, zlasti položaj MSP, ter skupno varnostno in obrambno politiko Unije. Kadar pride do znatnih motenj na trgu ali nenadnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, Komisija oceno opravi prej.

4. Komisija za namene ocen iz odstavkov 2 in 3 pravočasno začne postopek posvetovanja z deležniki, vključno z gospodarskimi subjekti in državami članicami.

5. Komisija do 30. junija 2028 na podlagi informacij, zbranih na podlagi člena 4, oceni, ali je treba državo „taljenja in litja“ določiti kot podlago za koriščenje tarifnih kvot iz te uredbe. Na podlagi te ocene lahko Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog.

6. Komisija do 30. junija 2029 in nato vsaka tri leta oceni učinkovitost te uredbe, po tem ko opravi obsežna posvetovanja z deležniki v celotni vrednostni verigi jekla.

Pri taki oceni se upoštevajo:

(a)

nadaljnji obstoj okoliščin, ki so upravičevale sprejetje te uredbe;

(b)

interes Unije in

(c)

položaj jeklarske industrije Unije, vključno z:

(i)

ravnmi cen in uporabo zmogljivosti;

(ii)

učinkom na industrije višje in nižje v proizvodni verigi, kot tudi na končne potrošnike v Uniji, in

(iii)

potjo razogljičenja jeklarskega sektorja v Uniji.

Na podlagi te ocene lahko Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe.

7. Komisija do 30. junija 2028 in nato vsaki dve leti predloži poročilo o izvajanju te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo se objavi.

Člen 13

Uredba (EU) 2020/2170 se spremeni:

(1)

v členu 1 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Blago iz Priloge s poreklom iz Združenega kraljestva, ki spada na področje uporabe Uredbe (EU) 2026/1384 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) in ki se na Severno Irsko vnese z neposrednim prevozom iz drugih delov Združenega kraljestva, je prav tako upravičeno do obravnave na podlagi uvoznih tarifnih kvot Unije, če se to blago sprosti v prosti promet na ozemlju Severne Irske.

(*1) Uredba (EU) 2026/1384 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2026 o obravnavanju negativnih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji, povezanih s trgovino, in spremembi Uredbe (EU) 2020/2170 (UL L, 2026/1384, 24.6.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2026/1384/oj).“;"

(2)

člen 1a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1a

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 1b, ki spreminjajo to uredbo, da se na seznam iz Priloge dodajo nekatere kategorije blaga s poreklom iz Združenega kraljestva, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2026/1384 in ki se na Severno Irsko vnese z neposrednim prevozom iz drugih delov Združenega kraljestva, če je Združeno kraljestvo Uniji zadovoljivo dokazalo potrebo po sprostitvi tega blaga v prosti promet na Severnem Irskem.“.

Člen 14

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2026.

Vendar se:

(a)

člen 4(2), člen 5(1), točke (a) do (i), člen 5(2) do (5) ter člena 6 in 7 uporabljajo od 25. junija 2026;

(b)

člen 4(1) uporablja od 1. oktobra 2026;

(c)

člen 5(1), točka (j), uporablja od 1. oktobra 2027.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 17. junija 2026

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednica

M. RAOUNA

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2026 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 8. junija 2026.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/159 z dne 31. januarja 2019 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 31, 1.2.2019, str. 27, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/159/oj).

(3) Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/978/oj).

(4) UL L 1, 3.1.1994, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/1994/1/oj.

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2015/2447/oj).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1331 z dne 29. junija 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnega zaščitnega ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 166, 30.6.2023, str. 98, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/1331/oj).

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/2840 z dne 14. decembra 2023 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnega zaščitnega ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz jekla (UL L, 2023/2840, 15.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/2840/oj).

(8) Uredba (EU) 2019/287 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. februarja 2019 o izvajanju dvostranskih zaščitnih klavzul in drugih mehanizmov, ki omogočajo začasen preklic preferencialov v nekaterih trgovinskih sporazumih, sklenjenih med Evropsko unijo in tretjimi državami (UL L 53, 22.2.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/287/oj).

(9) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj).

(10) Uredba (EU) 2020/2170 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o uporabi tarifnih kvot in drugih uvoznih kvot Unije (UL L 432, 21.12.2020, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/2170/oj).

(11) UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj.

(12) Uredba (EU) 2015/1843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o določitvi postopkov Unije na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Unije po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (UL L 272, 16.10.2015, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/1843/oj).

(13) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1987/2658/oj).

PRILOGA I

KATEGORIJE IZDELKOV, KI JIH ZAJEMA TA UREDBA

Številka kategorije izdelka

Ime kategorije izdelka

Oznaka KN

Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi

7208 10 00 , 7208 25 00 , 7208 26 00 , 7208 27 00 , 7208 36 00 , 7208 37 00 , 7208 38 00 , 7208 39 00 , 7208 40 00 , 7208 52 10 , 7208 52 99 , 7208 53 10 , 7208 53 90 , 7208 54 00 , 7211 13 00 , 7211 14 00 , 7211 19 00 , 7225 19 10 , 7225 30 10 , 7225 30 30 , 7225 30 90 , 7225 40 15 , 7225 40 90 , 7226 19 10 , 7226 91 20 , 7226 91 91 , 7226 91 99

Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi

7212 60 00

Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina

7209 15 00 , 7209 16 90 , 7209 17 90 , 7209 18 91 , 7209 25 00 , 7209 26 90 , 7209 27 90 , 7209 28 90 , 7209 90 20 , 7209 90 80 , 7211 23 20 , 7211 23 30 , 7211 23 80 , 7211 29 00 , 7211 90 20 , 7211 90 80 , 7225 50 20 , 7225 50 80 , 7226 20 00 , 7226 92 00

Elektropločevina (razen GOES)

7209 16 10 , 7209 17 10 , 7209 18 10 , 7209 26 10 , 7209 27 10 , 7209 28 10

7225 19 90 , 7226 19 80

Pločevina s kovinsko prevleko

7212 50 20

oznake TARIC: 7210 41 00 20, 7210 41 00 30, 7210 49 00 20, 7210 49 00 30, 7210 61 00 20, 7210 61 00 30, 7210 69 00 20, 7210 69 00 30, 7212 30 00 20, 7212 30 00 30, 7212 50 61 20, 7212 50 61 30, 7212 50 69 20, 7212 50 69 30, 7225 92 00 20, 7225 92 00 30, 7225 99 00 11, 7225 99 00 22, 7225 99 00 23, 7225 99 00 41, 7225 99 00 45, 7225 99 00 91, 7225 99 00 92, 7225 99 00 93, 7226 99 30 10, 7226 99 30 30, 7226 99 70 11, 7226 99 70 13, 7226 99 70 91, 7226 99 70 93, 7226 99 70 94

Pločevina s kovinsko prevleko

7210 20 00 , 7210 30 00 , 7210 90 80 , 7212 20 00 , 7212 50 30 , 7212 50 40 , 7212 50 90 , 7225 91 00 , 7226 99 10

oznake TARIC: 7210 41 00 80, 7210 49 00 80, 7210 61 00 80, 7210 69 00 80, 7212 30 00 80, 7212 50 61 80, 7212 50 69 80, 7225 92 00 80, 7225 99 00 25, 7225 99 00 95, 7226 99 30 90, 7226 99 70 19, 7226 99 70 96

Pločevina z organsko prevleko

7210 70 80 , 7212 40 80

Izdelki iz bele pločevine

7209 18 99 , 7210 11 00 , 7210 12 20 , 7210 12 80 , 7210 50 00 , 7210 70 10 , 7210 90 40 , 7212 10 10 , 7212 10 90 , 7212 40 20

Nelegirane in druge legirane plošče kvarto

7208 51 20 , 7208 51 91 , 7208 51 98 , 7208 52 91 , 7208 90 20 , 7208 90 80 , 7210 90 30 , 7225 40 12 , 7225 40 40 , 7225 40 60

Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi

7219 11 00 , 7219 12 10 , 7219 12 90 , 7219 13 10 , 7219 13 90 , 7219 14 10 , 7219 14 90 , 7219 22 10 , 7219 22 90 , 7219 23 00 , 7219 24 00 , 7220 11 00 , 7220 12 00

Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi

7219 31 00 , 7219 32 10 , 7219 32 90 , 7219 33 10 , 7219 33 90 , 7219 34 10 , 7219 34 90 , 7219 35 10 , 7219 35 90 , 7219 90 20 , 7219 90 80 , 7220 20 21 , 7220 20 29 , 7220 20 41 , 7220 20 49 , 7220 20 81 , 7220 20 89 , 7220 90 20 , 7220 90 80

Nerjavne vroče valjane plošče kvarto

7219 21 10 , 7219 21 90

Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili

7214 30 00 , 7214 91 10 , 7214 91 90 , 7214 99 31 , 7214 99 39 , 7214 99 50 , 7214 99 71 , 7214 99 79 , 7214 99 95 , 7215 90 00 , 7216 10 00 , 7216 21 00 , 7216 22 00 , 7216 40 10 , 7216 40 90 , 7216 50 10 , 7216 50 91 , 7216 50 99 , 7216 99 00 , 7228 10 20 , 7228 20 10 , 7228 20 91 , 7228 30 20 , 7228 30 41 , 7228 30 49 , 7228 30 61 , 7228 30 70 , 7228 30 89 , 7228 60 20 , 7228 60 80 , 7228 70 10 , 7228 70 90 , 7228 80 00

oznaka TARIC: 7228 30 69 99

Armaturne palice

7214 20 00 , 7214 99 10

oznaka TARIC: 7228 30 69 11

Nerjavne palice in lahki profili

7222 11 11 , 7222 11 19 , 7222 11 81 , 7222 11 89 , 7222 19 10 , 7222 19 90 , 7222 20 11 , 7222 20 19 , 7222 20 21 , 7222 20 29 , 7222 20 31 , 7222 20 39 , 7222 20 81 , 7222 20 89 , 7222 30 51 , 7222 30 91 , 7222 30 97 , 7222 40 10 , 7222 40 50 , 7222 40 90

Nerjavne valjane žice

7221 00 10 , 7221 00 90

Nelegirane in druge legirane valjane žice

7213 10 00 , 7213 20 00 , 7213 91 10 , 7213 91 20 , 7213 91 41 , 7213 91 49 , 7213 91 70 , 7213 91 90 , 7213 99 10 , 7213 99 90 , 7227 10 00 , 7227 20 00 , 7227 90 10 , 7227 90 50 , 7227 90 95

Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla

7216 31 10 , 7216 31 90 , 7216 32 11 , 7216 32 19 , 7216 32 91 , 7216 32 99 , 7216 33 10 , 7216 33 90

Piloti

7301 10 00

Železniški material

7302 10 22 , 7302 10 28 , 7302 10 40 , 7302 10 50 , 7302 40 00

Cevi za plinovode

7306 30 41 , 7306 30 49 , 7306 30 72 , 7306 30 77

Votli profili

7306 61 10 , 7306 61 92 , 7306 61 99

Nerjavne brezšivne cevi

7304 11 00 , 7304 22 00 , 7304 24 00 , 7304 41 00 , 7304 49 83 , 7304 49 85 , 7304 49 89

Druge brezšivne cevi

7304 19 10 , 7304 19 30 , 7304 19 90 , 7304 23 00 , 7304 29 10 , 7304 29 30 , 7304 29 90 , 7304 31 20 , 7304 31 80 , 7304 39 50 , 7304 39 82 , 7304 39 83 , 7304 39 88 , 7304 51 81 , 7304 51 89 , 7304 59 30 , 7304 59 82 , 7304 59 83 , 7304 59 89 , 7304 90 00

25A

Velike varjene cevi

7305 11 00 , 7305 12 00

25B

7305 19 00 , 7305 20 00 , 7305 31 00 , 7305 39 00 , 7305 90 00

Druge varjene cevi

7306 11 00 , 7306 19 00 , 7306 21 00 , 7306 29 00 , 7306 30 12 , 7306 30 18 , 7306 30 80 , 7306 40 20 , 7306 40 80 , 7306 50 21 , 7306 50 29 , 7306 50 80 , 7306 69 10 , 7306 69 90 , 7306 90 00

Hladno dodelane palice iz nelegiranih in drugih legiranih jekel

7215 10 00 , 7215 50 11 , 7215 50 19 , 7215 50 80 , 7228 10 90 , 7228 20 99 , 7228 50 20 , 7228 50 40 , 7228 50 61 , 7228 50 69 , 7228 50 80

Nelegirana žica

7217 10 10 , 7217 10 31 , 7217 10 39 , 7217 10 50 , 7217 10 90 , 7217 20 10 , 7217 20 30 , 7217 20 50 , 7217 20 90 , 7217 30 41 , 7217 30 49 , 7217 30 50 , 7217 30 90 , 7217 90 20 , 7217 90 50 , 7217 90 90

PRILOGA II

KOLIČINA TARIFNIH KVOT PO KATEGORIJAH IZDELKOV

Skupna letna količina tarifnih kvot je 18 345 922 ton.

Številka kategorije izdelka

Ime kategorije izdelka

Oznaka KN

Količina tarifnih kvot (v tonah)

Raven dajatve zunaj kvote

Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi

5 198 754

50 %

Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi

7212 60 00

4 581

50 %

Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina

1 544 759

50 %

Elektropločevina (razen GOES)

7209 16 10 , 7209 17 10 , 7209 18 10 , 7209 26 10 , 7209 27 10 , 7209 28 10

612

50 %

7225 19 90 , 7226 19 80

199 079

50 %

Pločevina s kovinsko prevleko

7212 50 20

1 620 686

50 %

Pločevina s kovinsko prevleko

7210 20 00 , 7210 30 00 , 7210 90 80 , 7212 20 00 , 7212 50 30 , 7212 50 40 , 7212 50 90 , 7225 91 00 , 7226 99 10

1 238 995

50 %

Pločevina z organsko prevleko

7210 70 80 , 7212 40 80

627 871

50 %

Izdelki iz bele pločevine

7209 18 99 , 7210 11 00 , 7210 12 20 , 7210 12 80 , 7210 50 00 , 7210 70 10 , 7210 90 40 , 7212 10 10 , 7212 10 90 , 7212 40 20

542 840

50 %

Nelegirane in druge legirane plošče kvarto

7208 51 20 , 7208 51 91 , 7208 51 98 , 7208 52 91 , 7208 90 20 , 7208 90 80 , 7210 90 30 , 7225 40 12 , 7225 40 40 , 7225 40 60

1 196 903

50 %

Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi

7219 11 00 , 7219 12 10 , 7219 12 90 , 7219 13 10 , 7219 13 90 , 7219 14 10 , 7219 14 90 , 7219 22 10 , 7219 22 90 , 7219 23 00 , 7219 24 00 , 7220 11 00 , 7220 12 00

153 186

50 %

Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi

496 342

50 %

Nerjavne vroče valjane plošče kvarto

7219 21 10 , 7219 21 90

17 025

50 %

Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili

oznaka TARIC: 7228 30 69 99

881 735

50 %

Armaturne palice

7214 20 00 , 7214 99 10

oznaka TARIC: 7228 30 69 11

844 526

50 %

Nerjavne palice in lahki profili

133 595

50 %

Nerjavne valjane žice

7221 00 10 , 7221 00 90

40 462

50 %

Nelegirane in druge legirane valjane žice

7213 10 00 , 7213 20 00 , 7213 91 10 , 7213 91 20 , 7213 91 41 , 7213 91 49 , 7213 91 70 , 7213 91 90 , 7213 99 10 , 7213 99 90 , 7227 10 00 , 7227 20 00 , 7227 90 10 , 7227 90 50 , 7227 90 95

1 569 532

50 %

Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla

7216 31 10 , 7216 31 90 , 7216 32 11 , 7216 32 19 , 7216 32 91 , 7216 32 99 , 7216 33 10 , 7216 33 90

184 607

50 %

Piloti

7301 10 00

31 263

50 %

Železniški material

7302 10 22 , 7302 10 28 , 7302 10 40 , 7302 10 50 , 7302 40 00

16 472

50 %

Cevi za plinovode

7306 30 41 , 7306 30 49 , 7306 30 72 , 7306 30 77

222 413

50 %

Votli profili

7306 61 10 , 7306 61 92 , 7306 61 99

499 493

50 %

Nerjavne brezšivne cevi

7304 11 00 , 7304 22 00 , 7304 24 00 , 7304 41 00 , 7304 49 83 , 7304 49 85 , 7304 49 89

32 967

50 %

Druge brezšivne cevi

268 901

50 %

25A

Velike varjene cevi

7305 11 00 , 7305 12 00

28 749

50 %

25B

7305 19 00 , 7305 20 00 , 7305 31 00 , 7305 39 00 , 7305 90 00

83 616

50 %

Druge varjene cevi

7306 11 00 , 7306 19 00 , 7306 21 00 , 7306 29 00 , 7306 30 12 , 7306 30 18 , 7306 30 80 , 7306 40 20 , 7306 40 80 , 7306 50 21 , 7306 50 29 , 7306 50 80 , 7306 69 10 , 7306 69 90 , 7306 90 00

250 757

50 %

Hladno dodelane palice iz nelegiranih in drugih legiranih jekel

7215 10 00 , 7215 50 11 , 7215 50 19 , 7215 50 80 , 7228 10 90 , 7228 20 99 , 7228 50 20 , 7228 50 40 , 7228 50 61 , 7228 50 69 , 7228 50 80

97 315

50 %

Nelegirana žica

317 886

50 %

V zvezi s to uredbo je bila podana izjava, ki je na voljo v UL C, C/2026/3336, 22.6.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/3336/oj.

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2026/1384/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)

Top

Full & Egal Universal Law Academy