Uredba (EU) 2026/1395 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2026 o uporabi splošne sheme tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 978/2012

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L

2026/1395

22.6.2026

UREDBA (EU) 2026/1395 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. junija 2026

o uporabi splošne sheme tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 978/2012

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija od leta 1971 državam v razvoju dodeljuje trgovinske preferenciale v okviru splošne sheme tarifnih preferencialov (GSP).

(2)

Skupna trgovinska politika Unije temelji na načelih in uresničuje cilje zunanjega delovanja Unije, kot so navedeni v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji.

(3)

Politika Unije na področju razvojnega sodelovanja se izvaja tudi v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije, zato mora biti skupna trgovinska politika Unije skladna s primarnimi cilji Unije na področju politike razvojnega sodelovanja, kot so določeni v členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in prispevati k njihovi konsolidaciji, zlasti kar zadeva zmanjšanje in izkoreninjenje revščine, spodbujati pa bi morala tudi trajnostni gospodarski, družbeni in okoljski razvoj in dobro upravljanje v državah v razvoju. Skupna trgovinska politika Unije bi morala biti tudi skladna z zahtevami Svetovne trgovinske organizacije (STO), zlasti s Sklepom o različni in ugodnejši obravnavi, vzajemnosti in polnejšem sodelovanju držav v razvoju (v nadaljnjem besedilu: razvojna klavzula), sprejetim v okviru Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) iz leta 1979, na podlagi katerega lahko članice STO državam v razvoju zagotovijo različno in ugodnejšo obravnavo.

(4)

Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2), kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2023/2663 Evropskega parlamenta in Sveta (3), določa uporabo GSP do 31. decembra 2027, razen za posebni režim za najmanj razvite države, za katerega se tak datum izteka veljavnosti ne uporablja. Po tem bi bilo treba GSP uporabljati za poznejše obdobje desetih let od dneva začetka veljavnosti tarifnih preferencialov iz te uredbe, razen za posebni režim za najmanj razvite države, ki bi ga bilo treba še naprej uporabljati brez datuma izteka veljavnosti.

(5)

Splošni cilji GSP so podpreti izkoreninjenje revščine v vseh njenih oblikah v skladu z Resolucijo Generalne skupščine OZN A/RES/70/1 z naslovom Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development („Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“ (v nadaljnjem besedilu: Agenda OZN 2030)), zlasti ciljem trajnostnega razvoja št. 17, cilj 12, povezanim s trgovino, ter spodbuditi Agendo OZN 2030, hkrati pa preprečiti škodovanje interesom industrije EU. V vmesni oceni splošne sheme tarifnih preferencialov iz leta 2018 in študiji iz leta 2021, izvedeni v podporo oceni učinka za pripravo pregleda GSP Uredbe (EU) št. 978/2012 je bilo ugotovljeno, da je okvir GSP iz Uredbe (EU) št. 978/2012 izpolnil te splošne cilje, ki so bili v središču reforme GSP iz leta 2012.

(6)

Splošni cilji GSP ostajajo pomembni v sedanjem globalnem okviru in so skladni z analizo in vidikom sporočila Komisije z dne 18. februarja 2021 z naslovom „Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“. V skladu s tem sporočilom ima Unija „strateški interes za podporo boljšemu vključevanju ranljivih držav v razvoju v svetovno gospodarstvo“ in „mora v celoti izkoristiti prednosti svoje odprtosti in privlačnosti svojega enotnega trga“, da bi podprla multilateralizem in zagotovila spoštovanje univerzalnih vrednot. Sporočilo posebej v zvezi z GSP opozarja na njegovo pomembno vlogo pri „spodbujanju spoštovanja temeljnih človekovih pravic in pravic delavcev“ in določa, da bo cilj GSP „nadaljnje povečanje priložnosti za trgovanje za države v razvoju, da bi zmanjšali revščino in ustvarili delovna mesta na podlagi mednarodnih vrednot in načel“. Poleg tega bi moral GSP pomagati državam upravičenkam pri trajnostni krepitvi njihovih gospodarstev, vključno z upoštevanjem mednarodnih standardov s področja človekovih pravic, pravicah delavcev, varstva podnebja in okolja ter dobrega upravljanja. Zagotoviti bi bilo treba skladnost med cilji GSP in pomočjo, zagotovljeno državam upravičenkam v skladu s členom 208 PDEU in skladnostjo politik Unije za razvoj, ki je ključni steber prizadevanj Unije za okrepitev pozitivnega učinka in povečanje učinkovitosti razvojnega sodelovanja. Trajnostni razvoj je cilj, ki je skupen razvojni pomoči Unije, ki jo ureja Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (4), in GSP. Uporaba tarifnih preferencialov na podlagi te uredbe s strani držav upravičenk ter ratifikacija in učinkovito izvajanje mednarodnih konvencij in sporazumov o človekovih pravicah, pravicah delavcev, varstvu podnebja in okolja ter dobrem upravljanju lahko prispevajo k doseganju tega cilja. V skladu s tem bi bilo treba pri izvajanju te uredbe zagotoviti sinergije in dopolnjevanje z ukrepi, sprejetimi v okviru Uredbe (EU) 2021/947.

(7)

GSP bi moral z zagotavljanjem prednostnega dostopa do trga Unije državam v razvoju pomagati pri njihovem prizadevanju za zmanjšanje revščine ter spodbujati dobro upravljanje in trajnostni razvoj, tako da jim z mednarodno trgovino pomaga ustvarjati dodaten prihodek, ki se nato lahko ponovno vloži v njihov lastni razvoj, ter vzpostaviti tudi bolj raznolika gospodarstva. Tarifne preferenciale v okviru GSP bi bilo treba usmeriti v tiste države v razvoju, ki imajo večje razvojne, trgovinske in finančne potrebe.

(8)

Enakost spolov v vseh politikah Unije je jasno določena v členu 8 PDEU in je tudi v središču Agende OZN 2030, kot je zapisano v njenem cilju trajnostnega razvoja št. 5. Sporazumi o trgovini in naložbah imajo zaradi strukturnih neenakosti med spoloma običajno različen vpliv na ženske in moške. GSP ima potencial, da pozitivno prispeva k zaposlovanju in opolnomočenju žensk.

(9)

GSP bi moral vsebovati osnovni režim (v nadaljnjem besedilu: standardni GSP) in dva posebna režima, tj. posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+) in posebni režim za najmanj razvite države „Vse razen orožja“ (EBA). Zato ohranja strukturo iz prejšnjega obdobja, saj je osredotočena na države, ki najbolj potrebujejo pomoč, in obravnava različne razvojne potrebe držav upravičenk. GSP bi moral spodbujati regionalno povezovanje med državami v razvoju in bi se moral uporabljati na celotnem ozemlju države upravičenke, tudi v posebnih gospodarskih conah in conah predelave za izvoz.

(10)

Standardni GSP bi bilo treba dodeliti vsem državam v razvoju, ki imajo skupno razvojno potrebo in so na podobni ravni gospodarskega razvoja. Pojem „države v razvoju“ na ravni STO ni opredeljen in države, ki dodeljujejo preferenciale, lahko same določijo seznam držav v razvoju, ki so upravičene do GSP. Države, ki so uspešno zaključile prehod s centraliziranega na tržno gospodarstvo in so danes močna gospodarstva z močnim položajem v mednarodni trgovini se v okviru GSP ne bi smele šteti za države v razvoju in bi jih bilo zato treba črtati s seznama držav, ki izpolnjujejo pogoje za upravičenost. Države, ki jih Svetovna banka uvršča med države z visokim ali višjim srednjim dohodkom, imajo stopnje dohodka na prebivalca, ki jim omogočajo doseganje višjih stopenj diverzifikacije brez tarifnih preferencialov v okviru GSP. Te države so v drugačni fazi gospodarskega razvoja in zato nimajo enakih razvojnih, trgovinskih in finančnih potreb kot države z nižjim dohodkom ali ranljivejše države v razvoju. Da se prepreči neupravičena diskriminacija, zato ne bi smele uživati ugodnosti standardnega GSP. Poleg tega države z visokim ali višjim srednjim dohodkom ne bi smele uživati ugodnosti tarifnih preferencialov v okviru GSP, saj bi to povečalo konkurenčni pritisk na izvoz iz revnejših in ranljivejših držav, kar bi lahko neupravičeno obremenilo te ranljivejše države v razvoju. Pri uporabi standardnega GSP bi bilo treba upoštevati dejstvo, da se razvojne, trgovinske in finančne potrebe države spreminjajo. Zato bi bilo treba zagotoviti, da se standardni GSP lahko prilagodi.

(11)

Zaradi skladnosti se tarifni preferenciali, dodeljeni v okviru standardnega GSP, ne bi smeli razširiti na države v razvoju, ki uživajo ugodnosti režima preferencialnega dostopa do trga Unije, ki zagotavlja vsaj enako stopnjo tarifnih preferencialov kot standardni GSP za praktično celotno trgovino. Da pa bi imeli država upravičenka in gospodarski subjekti dovolj časa za ustrezno prilagoditev, bi bilo treba standardni GSP državi upravičenki zagotavljati še dve leti od datuma začetka uporabe režima preferencialnega dostopa do trga.

(12)

GSP+ temelji na celostni zasnovi trajnostnega razvoja, kot ga priznavajo mednarodne konvencije in instrumenti, kot so Deklaracija OZN o pravici do razvoja iz leta 1986, Deklaracija iz Ria o okolju in razvoju iz leta 1992, Deklaracija Mednarodne organizacije dela (MOD) o temeljnih načelih in pravicah iz dela iz leta 1998, Deklaracija tisočletja OZN iz leta 2000, Deklaracija iz Johannesburga o trajnostnem razvoju iz leta 2002, Deklaracija za prihodnost dela ob stoletnici MOD iz leta 2019, Agenda OZN 2030, vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah iz leta 2011 ter Pariški sporazum, sprejet 12. decembra 2015 v sklopu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum). Zato bi bilo treba dodatne tarifne preferenciale, določene v okviru GSP+, dodeliti tistim državam v razvoju, ki so zaradi pomanjkanja diverzifikacije gospodarsko ranljive, so ratificirale mednarodne konvencije in sporazume o človekovih pravicah, pravicah delavcev, varstvu podnebja in okolja ter dobrem upravljanju, in zagotavljajo njihovo učinkovito izvajanje. GSP+ bi moral tem državam pomagati, da prevzamejo dodatne odgovornosti, ki izhajajo iz ratifikacije in učinkovitega izvajanja teh mednarodnih konvencij in sporazumov. Unija bi morala sodelovati v rednih misijah za spremljanje in dialog z državami upravičenkami do GSP+, da bi spodbujala univerzalne vrednote človekovih pravic, vključno z napredkom pri odpravi smrtne kazni, prevzemanju odgovornosti za vojna hudodelstva in druga huda kazniva dejanja ter uresničevanju obstoječih človekovih pravic. Poleg tega bi moral dialog z državami upravičenkami do GSP+ spodbujati temeljna načela in pravice pri delu, varstvo okolja in dobro upravljanje.

(13)

Seznam mednarodnih konvencij, ki se nanašajo na GSP, iz Priloge VIII Uredbe (EU) št. 978/2012 bi bilo treba posodobiti, da bi bolje odražal razvoj teh mednarodnih instrumentov in standardov ter da bi se sprejel proaktiven pristop k trajnostnemu razvoju v skladu z Agendo OZN 2030 in njenimi cilji trajnostnega razvoja. V ta namen bi bilo treba dodati naslednje konvencije: Pariški sporazum, ki nadomešča Kjotski protokol iz leta 1997 k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja; Konvencijo o pravicah invalidov iz leta 2006; Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih iz leta 2000; Konvencijo MOD št. 81 o inšpekciji dela v industriji in trgovini iz leta 1947; Konvencijo MOD št. 144 o tristranskih posvetovanjih za spodbujanje izvajanja mednarodnih delovnih standardov iz leta 1976 in Konvencijo OZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu iz leta 2000. Komisija bi morala po potrebi skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) v okviru obstoječega dialoga z državami upravičenkami do standardnega GSP ali EBA pregledati njihov napredek pri ratifikaciji mednarodnih konvencij in sporazumov o človekovih pravicah, pravicah delavcev, varstvu podnebja in okolja ter dobrem upravljanju, ki so pomembni za GSP in navedeni v Prilogi VI k tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: relevantne konvencije), ter tak napredek še naprej spodbujati za doseganje cilja trajnostnega razvoja.

(14)

Države, ki napredujejo iz kategorije najmanj razvitih držav, ki jo je opredelila OZN, bi bilo treba spodbujati, da nadaljujejo po poti trajnostnega razvoja. V ta namen bi bilo treba sprostiti merila gospodarske ranljivosti za upravičenost do GSP+ v primerjavi z Uredbo (EU) št. 978/2012, da se olajša dostop večjemu številu držav, ki napredujejo iz kategorije najmanj razvitih držav.

(15)

Tarifni preferenciali bi morali spodbuditi nadaljnjo trajnostno gospodarsko rast držav upravičenk in tako izpolnjevati potrebo po trajnostnem razvoju. V okviru GSP+ se morajo torej za zadevne države upravičenke opustiti carinske stopnje ad valorem. Opustiti bi se morale tudi posebne dajatve, razen če so kombinirane z dajatvijo ad valorem.

(16)

Države, ki izpolnjujejo merila za upravičenost do GSP+, bi morale uživati ugodnosti dodatnih tarifnih preferencialov, če Komisija po vložitvi njihovega zahtevka potrdi, da so zadevni pogoji izpolnjeni.

(17)

Države, ki so 31. decembra 2026 države upravičenke do GSP+ na podlagi Uredbe (EU) št. 978/2012, kot je določeno v Prilogi III k navedeni uredbi, in želijo še naprej uživati ugodnosti GSP+, bi morale do 31. decembra 2028 vložiti nov zahtevek v skladu z merili za upravičenost iz te uredbe. Vendar bi bilo treba za ohranitev kontinuitete in pravne varnosti za gospodarske subjekte ohraniti tarifne preferenciale v okviru GSP+, določene v Uredbi (EU) št. 978/2012, za te države, in sicer v obdobju, v katerem se njihovi zahtevki ocenjujejo. Namen tega prehodnega obdobja je tem državam upravičenkam do GSP+ zagotoviti dovolj časa za pripravo zahtevka, da bi lahko izpolnile pogoje, kot so bili revidirani na podlagi te uredbe, hkrati pa ohranitev preferencialnega dostopa do GSP+, določenega v Uredbi (EU) št. 978/2012. Zahtevki držav prosilk za tehnično in finančno pomoč, povezano z ratifikacijo in izvajanjem relevantnih konvencij, se lahko obravnavajo pozitivno.

(18)

Komisija in, kadar je ustrezno, ESZD bi morali spremljati stanje ratifikacije zadevnih konvencij in njihovo učinkovito izvajanje, tako da bi proučili ustrezne informacije, zlasti sklepne ugotovitve in priporočila zadevnih organov za spremljanje, ustanovljenih na podlagi relevantnih konvencij, kadar so na voljo, ter spremljati izvajanje predlaganega v prihodnost usmerjenega in po prednostnih nalogah zasnovanega načrta ukrepov, ter redne misije na terenu in prispevek ustreznih deležnikov, vključno z organizacijami civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic, v državah upravičenkah. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu vsaka tri leta predložiti poročilo o stanju ratifikacije relevantnih konvencij, skladnosti držav upravičenk z morebitnimi obveznostmi poročanja na podlagi relevantnih konvencij in stanju izvajanja teh relevantnih konvencij v praksi. To poročilo bi moralo vključevati priporočila in prednostne naloge v primeru posebnih pomislekov glede učinkovitega izvajanja relevantnih konvencij.

(19)

V celotnem ciklu spremljanja bi se bilo treba posvetovati s civilno družbo in drugimi ustreznimi deležniki, informacije, ki jih predložijo, pa bi bilo treba po potrebi ustrezno upoštevati.

(20)

Komisija je julija 2020 imenovala glavnega uradnika za trgovinsko skladnost, katerega naloga je zagotoviti izvrševanje trgovinskih pravil v EU in z njenimi trgovinskimi partnerji. V zvezi s tem imenovanjem je Komisija novembra 2020 uvedla nov pritožbeni mehanizem, enotno vstopno točko, v okviru povečanih prizadevanj za okrepitev izvrševanja in izvajanja trgovinskih zavez. Komisija prek enotne vstopne točke sprejema pritožbe o različnih zadevah, povezanih s trgovinsko politiko, vključno s kršitvami zavez GSP. Enotna vstopna točka zagotavlja ustrezne smernice za vložitev pritožb in zagotavlja zaupnost pritožb. Tak nov sistem pritožb bi bilo treba vključiti v okvir te uredbe.

(21)

Poročila ustreznih organov za spremljanje so bistvena za spremljanje izvajanja ter po potrebi preklic tarifnih preferencialov. Vendar bi moralo biti mogoče, da se taka poročila dopolnijo z drugimi informacijami, ki so na voljo Komisiji, vključno z informacijami, pridobljenimi v okviru dvo- ali večstranskih programov tehnične pomoči, ter prek drugih virov informacij, če so točni in zanesljivi. To bi lahko vključevalo informacije institucij, organov, uradov ali agencij Unije, vlad, mednarodnih organizacij, civilne družbe, socialnih partnerjev ali informacije iz pritožb, prejetih prek enotne vstopne točke, pod pogojem, da izpolnjujejo ustrezne zahteve. Komisija lahko pri prihodnjem načrtovanju razvojne pomoči bolj usmerjeno upošteva pomanjkljivosti, ugotovljene v postopku spremljanja.

(22)

Komisija bi si morala glede na pomen prispevkov civilne družbe prizadevati za pridobitev stališča civilne družbe, zlasti pri preučevanju zahtevka za GSP+, med spremljanjem in ocenjevanjem izvajanja zaveze držav upravičenk do GSP+, tudi v povezavi z misijami za spremljanje, med okrepljenim sodelovanjem in med pripravo poročila o izvajanju te uredbe.

(23)

EBA bi moral še naprej omogočati dajatev prost dostop do trga Unije za izdelke s poreklom iz držav, ki jih OZN opredeljuje kot najmanj razvite države, razen za trgovino z orožjem. Za državo, ki je OZN ne opredeljuje več za najmanj razvito državo, bi bilo treba določiti prehodno obdobje za ublažitev morebitnih negativnih posledic, ki bi jih povzročila ukinitev tarifnih preferencialov, dodeljenih v okviru EBA. Tarifne preferenciale v okviru EBA bi bilo treba še naprej dodeljevati tistim najmanj razvitim državam, ki uživajo ugodnosti drugega režima preferencialnega dostopa do trga Unije.

(24)

Kar zadeva standardni GSP, bi bilo treba še naprej razlikovati med tarifnimi preferenciali za neobčutljive izdelke in tarifnimi preferenciali za občutljive izdelke, da se tako upošteva položaj v sektorjih, ki proizvajajo enake izdelke v Uniji.

(25)

Dajatve skupne carinske tarife za neobčutljive izdelke bi morale biti še naprej opuščene, medtem ko bi bilo treba dajatve za občutljive izdelke znižati, da se zagotovi zadovoljiva stopnja uporabe in hkrati upošteva položaj ustreznih industrijskih sektorjev v Uniji.

(26)

Tako znižanje bi moralo biti dovolj privlačno, da trgovce spodbudi k uporabi možnosti, ki jih ponuja GSP. Zato bi bilo treba dajatve ad valorem na splošno znižati po pavšalni stopnji 3,5 odstotne točke glede na dajatev za države z največjimi ugodnostmi, medtem ko bi se morale take dajatve za tekstil in tekstilne izdelke znižati za 20 %. Posebne dajatve bi bilo treba znižati za 30 %. Kadar je določena najnižja dajatev, se ta ne bi smela uporabljati.

(27)

Dajatve bi bilo treba v celoti opustiti, kadar zaradi preferencialne obravnave dajatve ad valorem za posamezno uvozno deklaracijo znašajo 1 % ali manj, posebna dajatev pa 2 EUR ali manj, saj bi lahko bil strošek pobiranja takih dajatev višji od prihodka.

(28)

Graduacija izdelkov bi morala temeljiti na merilih, ki so povezana z oddelki in poglavji skupne carinske tarife. Graduacijo izdelkov bi bilo treba uporabiti za oddelek ali pododdelek, da bi se zmanjšalo število primerov graduacije heterogenih izdelkov. Graduacijo oddelka ali pododdelka, sestavljenega iz poglavij, za državo upravičenko bi bilo treba uporabiti, kadar oddelek tri zaporedna leta izpolnjuje merila za graduacijo, da se z izločitvijo učinka velikih in izjemnih nihanj v uvozni statistiki poveča predvidljivost in poštenost graduacije. Graduacija izdelkov se ne bi smela uporabljati za države upravičenke do GSP+ ter države upravičenke do EBA, saj imajo zelo podoben gospodarski profil in so ranljive zaradi nizke in nediverzificirane izvozne osnove.

(29)

Tarifni preferenciali, določeni v tej uredbi, bi se morali uporabljati za izdelke s poreklom iz držav upravičenk v skladu s pravili o poreklu, določenimi v Uredbi (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in pravnih aktih, sprejetih v skladu s pooblastili, prenesenimi z navedeno uredbo, zlasti v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2446 (6) in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 (7). Kumulacija med državami iz različnih regionalnih skupin in razširjena kumulacija na podlagi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi morali biti odobreni, če država upravičenka, ki je prosilka, zagotovi zadostne dokaze o tem, da kumulacija upošteva njene razvojne, finančne in trgovinske potrebe, s tem pa med drugim vodi h gospodarski rasti, izkoreninjenju revščine, diverzifikaciji izvoza in industrializaciji, in če ne vpliva negativno na razmere v drugih državah, zlasti v državah upravičenkah do EBA. Komisija bi morala pri ocenjevanju, ali se pri odobritvi kumulacije upoštevajo razvojne, finančne in trgovinske potrebe države prosilke, upoštevati odvisnost države upravičenke od države dobaviteljice in prihodnje vidike v zvezi z zadevnim izdelkom.

(30)

V primeru pomanjkljivega izvajanja načel, določenih v relevantnih konvencijah, vključno z nekaterimi načeli mednarodnega humanitarnega prava, s katerimi se želi spodbujati cilje takih relevantnih konvencij, in kadar bi bilo to koristno, bi morala Komisija začeti okrepljeno sodelovanje z državo upravičenko za obravnavanje te situacije. V primeru resnih in sistematičnih kršitev načel, določenih v relevantnih konvencijah, in kadar je to ustrezno, če dialog z državo upravičenko ne privede do izboljšanja situacije, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da prekliče tarifne preferenciale države upravičenke. Tarifne preferenciale v okviru GSP+ bi bilo treba začasno preklicati, če država upravičenka ne upošteva svoje zaveze, v skladu s katero ne bo umaknila ratifikacije in bo učinkovito izvajala relevantne konvencije ali izpolnila zahteve glede poročanja iz relevantnih konvencij, ali če država upravičenka ne sodeluje v postopkih spremljanja Unije, kot so določeni v tej uredbi. Začasni preklic bi se moral nadaljevati, dokler ne prenehajo veljati razlogi, ki ga upravičujejo. V okoliščinah izjemno hudih kršitev bi Komisija morala biti pooblaščena za hiter odziv s sprejemanjem ukrepov v krajšem časovnem obdobju. V skladu s pristopom ničelne strpnosti Unije do dela otrok bi morali razlogi za začasni preklic vključevati izvoz blaga, narejenega z mednarodno prepovedanim delom otrok ter s prisilnim delom, vključno s suženjstvom in zaporniškim delom, kot je opredeljeno v zadevnih konvencijah. Vendar je izkoreninjenje dela otrok dolgoročen proces, zlasti v državah, kjer ne obstajajo dostojni delovni pogoji, brezplačno šolanje ali mreža socialne varnosti. V tem primeru bi morala imeti Komisija možnost upoštevati, ali je država upravičenka sprejela politike za zmanjšanje dela otrok in, ali spremljanje teh politik kaže konkreten napredek in ukrepe za popolno skladnost z zadevnimi konvencijami. Začasni preklic preferencialnih režimov iz te uredbe bi bilo treba obravnavati kot zadnjo možnost.

(31)

Agenda OZN 2030 v svojem cilju trajnostnega razvoja št. 10, cilj 7, poziva k olajšanju urejenih, varnih in odgovornih migracij in mobilnosti ljudi, tudi z izvajanjem načrtovanih in dobro upravljanih migracijskih politik. Te politike lahko pozitivno prispevajo k vključujoči rasti in trajnostnemu razvoju. V zvezi s tem je za izvorne in namembne države bistveno, da se spoprimejo s skupnimi izzivi, kot so okrepitev sodelovanja pri ponovnem sprejemu lastnih državljanov in njihovi trajni ponovni vključitvi v izvorno državo, ob polnem spoštovanju mednarodnih standardov na področju človekovih pravic.

(32)

Politika Unije na področju vračanja in ponovnega sprejema v celoti podpira načelo nevračanja in se izvaja v skladu s temeljnimi mednarodnimi načeli na področju človekovih pravic. Prostovoljno vračanje ostaja ključni element skupnega sistema Unije za vračanje, ki zagotavlja humano, učinkovito in trajnostno vračanje migrantov brez urejenega statusa. Migracijska politika Unije podpira tudi izboljšanje trajnostnega ponovnega vključevanja in krepitev zmogljivosti v partnerskih državah, kar lahko občutno okrepi lokalni razvoj v teh državah.

(33)

Vračanje, ponovni sprejem in reintegracija so skupni izzivi za Unijo in njene partnerje. Zlasti mora vsaka država na podlagi mednarodnega običajnega prava ponovno sprejeti svoje državljane, ki nezakonito prebivajo na ozemlju druge države. Večstranske mednarodne konvencije, kot je Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila podpisana 7. decembra 1944 v Čikagu, se nanašajo tudi na obveznost držav, da na svoje ozemlje sprejmejo svoje državljane, ki so bili izgnani z ozemlja druge države. Ta pristop in ustrezne ukrepe bi bilo treba izvajati v skladu s temeljnimi mednarodnimi načeli na področju človekovih pravic.

(34)

Začasni preklic preferencialnih režimov zaradi resnih in sistematičnih pomanjkljivosti države upravičenke v zvezi z obveznostjo ponovnega sprejema njenih državljanov bi bilo treba obravnavati le v primeru držav upravičenk: za katere Komisija meni, da v skladu s členom 25a Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: vizumski zakonik) ne sodelujejo v zadostni meri na področju ponovnega sprejema; za katere so bili predlagani ukrepi na področju vizumske politike v skladu s členom 25a(5), točka (a), vizumskega zakonika in za katere Komisija po obdobju namenskega okrepljenega sodelovanja meni, da obseg sodelovanja pri ponovnem sprejemu še vedno ne zadostuje.

(35)

Države upravičenke do EBA bi morale biti zaradi svojega posebnega položaja, socialno-ekonomskega položaja, stopnje razvoja in omejenih zmogljivosti upravičene do 24-mesečnega dodatnega prehodnega obdobja, preden se zanje uporabi možnost začasnega preklica preferencialnih režimov zaradi resnih in sistematičnih pomanjkljivosti v zvezi z obveznostjo ponovnega sprejema svojih državljanov. Poleg tega bi moral biti preklic preferencialnih režimov v okviru EBA mogoč le, kadar po sprejetju ukrepov v skladu s členom 25a(5), točka (a), vizumskega zakonika še vedno ni zadostnega sodelovanja na področju ponovnega sprejema.

(36)

Komisija bi se morala pri oceni obstoja resnih in sistematičnih pomanjkljivosti v zvezi z obveznostjo ponovnega sprejema državljanov države upravičenke opreti na ustrezne in objektivne elemente iz člena 25a(2) vizumskega zakonika, vključno z zanesljivimi podatki, ki jih zagotovijo države članice ter institucije, organi, uradi in agencije Unije. Komisija bi morala pri odločanju o začasnem preklicu preferencialnih režimov, povezanih z resnimi in sistematičnimi pomanjkljivostmi v zvezi z obveznostjo ponovnega sprejema državljanov države upravičenke, upoštevati vse ukrepe, sprejete za izboljšanje sodelovanja te države upravičenke na področju ponovnega sprejema.

(37)

Na podlagi Uredbe (EU) št. 978/2012 in njenih predhodnic so bili preferencialni režimi za uvoz izdelkov s poreklom iz Belorusije (popoln preklic) in Kambodže (delni preklic) preklicani zaradi resnih in sistematičnih kršitev načel nekaterih relevantnih konvencij. Ker razlogi, ki upravičujejo preklic preferencialnih režimov, še vedno veljajo, bi bilo treba začasni preklic preferencialnih režimov za Belorusijo in Kambodžo ohraniti na podlagi te uredbe.

(38)

Kadar uvoz določenega izdelka v okviru katerega koli preferencialnega režima, ki ga zajema ta uredba, zadevnim proizvajalcem Unije povzroča ali bi lahko povzročil resne težave, bi bilo treba omogočiti, da se za ta izdelek v celoti ali delno ponovno uvedejo običajne dajatve skupne carinske tarife. Pri ocenjevanju tega, ali imajo zadevni proizvajalci v Uniji resne težave, je lahko pomemben tudi vpliv tega uvoza na sektor kot celoto, vključno s proizvodnjo izdelkov višje ali nižje v prodajni verigi. To je lahko še posebej pomembno v kmetijskem sektorju ali kadar je vključenih veliko število malih in srednjih podjetij. Zaščitni ukrepi na podlagi te uredbe ne odstopajo od običajnih dajatev skupne carinske tarife. Nasprotno, ta uredba začasno znova uvaja uporabo skupnih carinskih tarif v trgovinskih odnosih z določeno državo, tako da odpravlja posebne ugodnosti, ki jih je enostransko odobrila Unija. Zaščitni ukrepi na podlagi te uredbe ne pomenijo instrumenta trgovinske zaščite ali zaščitnega ukrepa v smislu uredb (EU) 2015/478 (9) in (EU) 2015/755 (10) Evropskega parlamenta in Sveta niti zaščitnega ukrepa v smislu Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih, ki določa pravila za uporabo zaščitnih ukrepov v skladu s členom XIX GATT 1994. Primerno je, da se preiskava za uvedbo zaščitnih ukrepov lahko začne na zahtevo države članice, katere koli pravne osebe ali katerega koli združenja brez pravne osebnosti, ki deluje v imenu proizvajalcev Unije, ali na lastno pobudo Komisije.

(39)

Ob upoštevanju posebnih izzivov, s katerimi se soočajo pridelovalci riža v Uniji, je primerno uvesti predvidljiv mehanizem, ki bo privedel do samodejne uporabe mehanizma tarifnih kvot. Samodejni mehanizem bi moral zaščititi sposobnost preživetja sektorja riža v Uniji, hkrati pa zagotoviti znatne koristi za najmanj razvite države na podlagi te uredbe. Ta ciljno usmerjeni mehanizem za riž dopolnjuje druge zaščitne instrumente iz te uredbe, ki so temu sektorju še naprej na voljo v enaki meri. Mehanizem bi moral obravnavati primere izjemnega pritiska na trg s takojšnjo ponovno uvedbo tarif po načelu države z največjimi ugodnostmi in omejitvijo preferencialnega uvoza s tarifno kvoto v naslednjem letu, takoj ko obseg uvoza določenih riževih proizvodov preseže določene prage za več kot 45 %. Pragi so določeni za vsako državo posebej kot aritmetična sredina letnega obsega uvoza Unije iz države upravičenke v 10 koledarskih letih pred letom izračuna. Zaradi pravne varnosti in predvidljivosti bi bilo treba količine, ki se uporabljajo v prvem letu uporabe te uredbe, izračunati ob upoštevanju referenčnega obdobja od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2024. Za leto 2027 iz tega izhajata praga 216 047 ton za Kambodžo in 171 862 ton za Mjanmar. Uvoz zadevnih riževih izdelkov iz drugih držav upravičenk v navedenem referenčnem obdobju ni presegel 6-odstotnega praga skupnega uvoza Unije, določenega v tej uredbi. Po začetku veljavnosti te uredbe bi bilo treba vsako leto revidirati prage za naslednje leto.

(40)

Da bi dosegli ravnovesje med potrebo po boljši ciljni usmerjenosti ter večji skladnosti in preglednosti na eni strani ter večjem spodbujanju trajnostnega razvoja in dobrega upravljanja prek sheme enostranskih trgovinskih preferencialov na drugi strani, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembami prilog k tej uredbi in začasnimi preklici tarifnih preferencialov, razveljavitvijo začasnega preklica, preložitvijo datuma začetka uporabe akta o začasnem preklicu ter spremembo njegovega področja uporabe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(41)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(42)

Za sprejetje izvedbenih aktov o odstranitvi ali opustitvi tarifnih preferencialnih režimov iz nekaterih oddelkov GSP za države upravičenke in začetku postopka začasnega preklica, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek, ob upoštevanju narave in učinka teh aktov. Glede na stopnje razvoja držav upravičenk do EBA bi bilo treba za sprejetje izvedbenih aktov o začetku postopka začasnega preklica za te države zaradi resnih in sistematičnih pomanjkljivosti v zvezi z njihovo obveznostjo ponovnega sprejema lastnih državljanov uporabiti postopek pregleda.

(43)

Za sprejetje izvedbenih aktov o preiskavah za uvedbo zaščitnih ukrepov in opustitvi tarifnih preferencialov bi bilo treba uporabiti postopek pregleda, kadar bi lahko uvoz povzročil motnje ali resne motnje na trgih Unije.

(44)

Da bi zagotovili celovitost in pravilno delovanje GSP, bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, če za to obstajajo nujni razlogi v ustrezno utemeljenih primerih, ki zadevajo začasne preklice zaradi neupoštevanja carinskih postopkov in obveznosti.

(45)

Da bi zagotovili stabilen okvir za gospodarske subjekte, bi morala Komisija pred iztekom največ šestmesečnega obdobja sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, če za to obstajajo nujni razlogi v ustrezno utemeljenih primerih, ki zadevajo prenehanje ali podaljšanje začasnega preklica zaradi neupoštevanja carinskih postopkov in obveznosti.

(46)

Komisija bi morala izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, sprejeti tudi, če v ustrezno utemeljenih primerih preiskav za uvedbo zaščitnih ukrepov tako zahtevajo izredno nujni razlogi, povezani s poslabšanjem gospodarskega ali finančnega položaja proizvajalcev Unije, ki bi ga bilo težko izboljšati.

(47)

Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu redno poročati o učinkih GSP v okviru ustreznih institucionalnih odborov.

(48)

Komisija bi morala pri izvajanju te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu pravočasno posredovati informacije o pomembnih postopkovnih korakih, kot so pristop h GSP+, učinki na najmanj razvite države, ki napredujejo iz EBA, začetek postopka začasnega preklica, preiskava v zvezi z zaščitnimi ukrepi ali sprememba oznak kombinirane nomenklature iz te uredbe, pri čemer bi morala določiti, za katere izdelke bi lahko veljal posebni zaščitni ukrep. Komisija bi morala tudi obveščati Evropski parlament in Svet o dejavnostih okrepljenega sodelovanja, vključno z rezultati misij spremljanja v državah upravičenkah do GSP+, ter o začetku in rezultatih namenskega okrepljenega sodelovanja z zadevno državo upravičenko, ki se izvaja, da bi se izboljšala raven sodelovanja te države upravičenke v zvezi z mednarodno obveznostjo ponovnega sprejema njenih državljanov. Da bi zagotovili skladnost med cilji politike, bi morala Komisija obvestiti Evropski parlament in Svet, kadar se odloči začasno umakniti preferencialne režime iz države upravičenke v primeru resnih in sistematičnih pomanjkljivosti v zvezi z mednarodno obveznostjo ponovnega sprejema državljanov države upravičenke. Komisija bi morala zlasti posredovati ustrezne informacije iz poročil in ocen, pripravljenih v okviru uporabe člena 25a vizumskega zakonika v zvezi z zadevno državo upravičenko. Da bi Komisija utemeljila uporabo pogojevanja v zvezi s ponovnim sprejemom, bi morala priskrbeti ustrezne podatke o trendih ponovnega sprejema za zadevno državo upravičenko. Po potrebi bi bilo treba uporabiti postopke za prenos zaupnih informacij.

(49)

Komisija bi morala do 1. januarja 2033 poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o vmesni uporabi te uredbe in oceniti potrebo po pregledu GSP. Poročilo je potrebno zaradi analize učinka GSP na razvojne, trgovinske in finančne potrebe držav upravičenk ter na dvostransko trgovino in prihodke Unije od tarif, s posebnim poudarkom na Agendi OZN 2030. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti najmanj razvitim državam, ki napredujejo iz EBA, in vsem pomembnim spremembam v zvezi s pogojevanjem, zlasti glede temeljnih pravic pri delu in seznama relevantnih konvencij. Razmisliti bi veljalo tudi o ustreznem razvoju dogodkov, zlasti v STO, na področju olajševanja in spodbujanja trgovine z blagom in storitvami, ki prispevajo k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev.

(50)

Uredbo (EU) št. 978/2012 bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

1.   Splošna shema tarifnih preferencialov (GSP), s katero Unija zagotavlja preferencialni dostop do svojega trga, se uporablja v skladu s to uredbo.

2.   Ta uredba določa naslednje preferencialne režime v okviru GSP:

(a)

standardni režim (v nadaljnjem besedilu: standardni GSP);

(b)

posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+);

(c)

posebni režim za najmanj razvite države (vse razen orožja (EBA)).

Člen 2

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„države“ pomeni države in ozemlja, ki imajo carinsko upravo;

(2)

„najmanj razvite države“ pomeni najmanj razvite države, ki jih kot take določi OZN;

(3)

„države upravičenke“ pomeni države, ki uživajo ugodnosti katerega koli od preferencialnih režimov v okviru GSP;

(4)

„države upravičenke do standardnega GSP“ pomeni države, ki so upravičene do standardnega GSP in so navedene v Prilogi I ter kot take opredeljene v stolpcu C navedene priloge;

(5)

„države upravičenke do GSP+“ pomeni države, ki uživajo ugodnosti GSP+ in so navedene v Prilogi I ter kot take opredeljene v stolpcu C navedene priloge;

(6)

„države upravičenke do EBA“ pomeni države, ki so upravičene do EBA in so navedene v Prilogi I ter kot take opredeljene v stolpcu C navedene priloge;

(7)

„dajatve skupne carinske tarife“ pomeni carine iz Priloge I, del II, k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (13), razen tistih dajatev, ki so uvedene kot del tarifnih kvot;

(8)

„oddelek GSP“ pomeni oddelek, ki je naveden v Prilogah III in VII in določen na podlagi oddelkov in poglavij skupne carinske tarife;

(9)

„režim preferencialnega dostopa do trga“ pomeni preferencialni dostop do trga Unije na podlagi trgovinskega sporazuma, ki se uporablja začasno ali je že začel veljati, ali avtonomnih preferencialov, ki jih dodeli Unija;

(10)

„načrt ukrepov“ pomeni seznam ukrepov, ki jih sprejme država prosilka za GSP+ za učinkovito izvajanje relevantnih konvencij;

(11)

„okrepljeno sodelovanje“ pomeni stalen proces, katerega cilj je državam upravičenkam olajšati napredek pri izvajanju pogojev iz te uredbe ali odpraviti pomanjkljivosti pri spoštovanju načel relevantnih konvencij in jih k temu spodbujati;

(12)

„učinkovito izvajanje“ pomeni integralno izvajanje zavez in obveznosti, ki izhajajo iz relevantnih konvencij, s čimer se zagotovi izpolnjevanje načel, ciljev in pravic iz relevantnih konvencij na celotnem ozemlju države upravičenke, tudi na vseh območjih tega ozemlja, ki ga je država upravičenka določila za posebno ekonomsko cono ali cono izvozne proizvodnje;

(13)

„pritožba“ pomeni pritožbo, ki se predloži Komisiji prek enotne vstopne točke.

Člen 3

1.   Seznam držav, ki so upravičene do ugodnosti katerega koli preferencialnega režima iz člena 1(2) (v nadaljnjem besedilu: države, ki izpolnjujejo pogoje za upravičenost), je določen v Prilogi I, stolpca A in B.

2.   Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 45 za spremembo seznama iz Priloge I, da bi se upoštevale spremembe v mednarodnem statusu ali klasifikaciji držav, njihov gospodarski razvoj ali njihove trgovinske, finančne in razvojne potrebe.

3.   Komisija uradno obvesti zadevno državo, ki izpolnjuje pogoje za upravičenost, o kakršnih koli ustreznih spremembah njenega statusa v okviru GSP.

POGLAVJE II

Standardni GSP

Člen 4

1.   Država, ki izpolnjuje pogoje za upravičenost, uživa ugodnosti tarifnih preferencialov, zagotovljenih na podlagi standardnega GSP, razen če:

(a)

jo Svetovna banka tri zaporedna leta neposredno pred posodobitvijo seznama držav upravičenk uvrsti med države z visokim ali višjim srednjim dohodkom ali

(b)

uživa ugodnosti režima preferencialnega dostopa do trga Unije, ki zagotavlja enake ali boljše tarifne preferenciale kot GSP za praktično celotno trgovino.

2.   Odstavek 1, točki (a) in (b), se ne uporablja za najmanj razvite države.

Člen 5

1.   Države upravičenke do standardnega GSP, ki izpolnjujejo merila iz člena 4, so navedene v Prilogi I in so kot take opredeljene v stolpcu C navedene priloge.

2.   Komisija do 1. januarja vsako leto po 12. juliju 2026 pregleda Prilogo I. Da bi imeli država upravičenka do standardnega GSP in gospodarski subjekti dovolj časa za ustrezno prilagoditev spremembi statusa države v okviru GSP:

(a)

se sklep o tem, da država ne velja več za državo upravičenko do standardnega GSP v skladu z odstavkom 3 tega člena in na podlagi člena 4(1), točka (a), začne uporabljati od 1. januarja drugega koledarskega leta po izteku koledarskega leta od datuma, ko preneha izpolnjevati ustrezna merila;

(b)

se sklep o tem, da država ne velja več za državo upravičenko do standardnega GSP v skladu z odstavkom 3 tega člena in na podlagi člena 4(1), točka (b), začne uporabljati od 1. januarja tretjega koledarskega leta po izteku koledarskega leta od datuma začetka uporabe režima preferencialnega dostopa do trga.

3.   Komisija je za namene odstavkov 1 in 2 tega člena pooblaščena, da v skladu s členom 45 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I, stolpec C, na podlagi meril iz člena 4.

4.   Komisija uradno obvesti zadevno državo upravičenko do standardnega GSP o kakršnih koli spremembah njenega statusa v okviru GSP.

Člen 6

1.   Izdelki, vključeni v standardni GSP, so navedeni v Prilogi III.

2.   Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 45 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge III, da bi vključila spremembe, ki so potrebne zaradi sprememb kombinirane nomenklature.

Člen 7

1.   Dajatve skupne carinske tarife za izdelke, ki so v Prilogi III navedeni kot neobčutljivi izdelki, se v celoti opustijo, razen za kmetijski del.

2.   Dajatve ad valorem skupne carinske tarife za izdelke, ki so v Prilogi III navedeni kot občutljivi izdelki, se znižajo za 3,5 odstotne točke. Za izdelke iz oddelkov GSP S-11a in S-11b Priloge III to znižanje znaša 20 %.

3.   Kadar preferencialne stopnje dajatev, uporabljane v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 978/2012 glede na dajatve ad valorem skupne carinske tarife, ki se uporabljajo 12. julija 2026, predvidevajo tarifno znižanje za več kot 3,5 odstotne točke za izdelke iz odstavka 2 tega člena, se te preferencialne stopnje dajatev uporabljajo še naprej.

4.   Posebne dajatve skupne carinske tarife, razen najnižje ali najvišje dajatve za izdelke, ki so v Prilogi III navedeni kot občutljivi izdelki, se znižajo za 30 %.

5.   Kadar dajatve skupne carinske tarife za izdelke, ki so v Prilogi III navedeni kot občutljivi izdelki, vključujejo dajatve ad valorem in posebne dajatve, se posebne dajatve ne znižajo.

6.   Kadar je za dajatve, znižane v skladu z odstavkoma 2 in 4, določena najvišja dajatev, se ta najvišja dajatev ne zniža. Kadar je za take dajatve določena najnižja dajatev, se ta najnižja dajatev ne uporablja.

Člen 8

1.   Tarifni preferenciali iz člena 7 se za izdelke iz oddelka GSP s poreklom iz države upravičenke do standardnega GSP opustijo, kadar povprečna vrednost uvoza takih izdelkov iz te države upravičenke do standardnega GSP v Unijo tri zaporedna leta presega prage iz Priloge IV. Ti pragi se izračunajo kot odstotek skupne vrednosti uvoza enakih izdelkov iz vseh držav upravičenk v Unijo.

2.   Komisija pred uporabo tarifnih preferencialov v okviru GSP v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2) sprejme izvedbeni akt, ki določa seznam oddelkov GSP, pri katerih se tarifni preferenciali iz člena 7 za državo upravičenko do standardnega GSP opustijo. Ta izvedbeni akt se uporablja od 1. januarja 2027.

3.   Komisija vsaka tri leta pregleda seznam iz odstavka 2 tega člena in sprejme izvedbene akte v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2), da bi opustila ali ponovno vzpostavila tarifne preferenciale iz člena 7. Ti izvedbeni akti se uporabljajo od 1. januarja tistega leta, ki sledi letu začetka njihove veljavnosti.

4.   Seznam iz odstavkov 2 in 3 tega člena se določi na podlagi podatkov, ki so na voljo 1. septembra tistega leta, v katerem se izvede pregled, in dve leti pred letom pregleda. V seznamu se upošteva uvoz iz držav upravičenk do GSP, kot se takrat uporablja. Vendar se vrednost uvoza iz držav upravičenk do GSP, ki ob začetku veljavnosti opustitve ne uživajo več ugodnosti tarifnih preferencialov na podlagi člena 4(1), točka (b), ne upošteva.

5.   Komisija zadevno državo uradno obvesti o izvedbenih aktih, sprejetih v skladu z odstavkoma 2 in 3.

6.   Komisija je ob spremembi Priloge I v skladu z merili iz člena 4 pooblaščena, da v skladu s členom 45 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge IV, da se prilagodijo pogoji iz navedene priloge in se s tem ohrani sorazmerno enaka utež oddelkov GSP, v zvezi s katerimi so bili tarifni preferenciali opuščeni na podlagi odstavka 1 tega člena.

POGLAVJE III

GSP+

Člen 9

1.   Država upravičenka lahko uživa ugodnosti tarifnih preferencialov, zagotovljenih v okviru GSP+, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

država se šteje za ranljivo, kot je določeno v Prilogi V, zaradi pomanjkanja diverzifikacije;

(b)

država je ratificirala vse relevantne konvencije, Komisija pa na podlagi razpoložljivih informacij, zlasti najnovejših sklepnih ugotovitev organov za spremljanje v okviru navedenih relevantnih konvencij, ni opredelila resnih napak pri učinkovitem izvajanju katere koli od teh relevantnih konvencij;

(c)

država glede nobene od relevantnih konvencij ni vložila pridržka, ki je prepovedan s to relevantno konvencijo ali ki se za namene tega člena šteje za nezdružljiv s ciljem in namenom relevantnih konvencij;

(d)

država se zaveže, da bo ohranila ratifikacijo relevantnih konvencij ter si prizadevala in zagotavljala njihovo učinkovito izvajanje, kar bo podkrepila z načrtom ukrepov;

(e)

država brez pridržkov sprejme zahteve glede poročanja, ki jih določa katera koli od relevantnih konvencij, in se zavezuje, da bo dovolila redno spremljanje in preglede uspešnosti izvajanja v skladu z relevantnimi konvencijami;

(f)

država se zaveže udeležbi pri poročanju Unije in v postopku spremljanja iz člena 13 ter sodelovanju v tem okviru.

2.   Za namene odstavka 1, točka (c), se šteje, da so pridržki nezdružljivi s ciljem in namenom relevantne konvencije, če:

(a)

je bilo tako ugotovljeno s postopkom, izrecno predvidenim v ta namen na podlagi zadevne konvencije, ali

(b)

če takega postopka ni, Unija – kadar je pogodbenica relevantne konvencije – ali kvalificirana večina držav članic, pogodbenic relevantne konvencije, v skladu s svojimi pristojnostmi, kakor so opredeljene v pogodbah, nasprotujejo pridržku zaradi nezdružljivosti s ciljem in namenom relevantne konvencije in tako v skladu z Dunajsko konvencijo iz leta 1969 o pogodbenem pravu nasprotujejo začetku veljavnosti relevantne konvencije med njimi in državo, ki je vložila pridržek.

3.   Načrt ukrepov iz odstavka 1, točka (d), temelji na razpoložljivih informacijah, zlasti na najnovejših zaključkih organov za spremljanje relevantnih konvencij. V tem načrtu ukrepov se predlagajo tudi ustrezni in okvirni časovni okviri ter po potrebi opredelijo pristojne institucije v državi upravičenki. Načrt ukrepov je usmerjen v prihodnost in prednostne naloge. Načrt ukrepov se objavi, ko država postane upravičenka do GSP+.

Člen 10

1.   GSP+ se dodeli, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

država upravičenka do GSP je vložila zahtevek v ta namen;

(b)

Komisija na podlagi preučitve zahtevka meni, da država prosilka izpolnjuje pogoje iz člena 9.

2.   Država prosilka vloži pisni zahtevek pri Komisiji. V zahtevku so navedene izčrpne informacije o ratifikaciji relevantnih konvencij in zaveze iz člena 9(1), točke (d), (e) in (f), vključno z načrtom ukrepov.

3.   Komisija po prejemu zahtevka o tem uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

4.   Komisija je po proučitvi zahtevka pooblaščena, da v skladu s členom 45 sprejme delegirane akte, s katerimi spremeni Prilogo I, da bi tako državi prosilki dodelila status države upravičenke do GSP+, in jo kot tako opredeli tudi v stolpcu C navedene priloge.

5.   Kadar država upravičenka do GSP+ ne izpolnjuje več pogojev iz člena 9(1), točka (a) ali (c), ali prekliče katero koli od svojih zavez iz člena 9(1), točke (d), (e) in (f), je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirani akt v skladu s členom 45, s katerim spremeni Prilogo I tako, da ta država ne velja več za državo upravičenko do standardnega GSP+.

6.   Komisija državo prosilko uradno obvesti o sklepu, sprejetem v skladu z odstavkoma 4 in 5, potem ko se delegirani akt iz teh odstavkov objavi v Uradnem listu Evropske unije. Kadar se državi prosilki dodeli status države upravičenke do GSP+, jo Komisija obvesti o datumu začetka uporabe tega delegiranega akta.

7.   Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 45 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil glede postopkov odobritve statusa države upravičenke do GSP+, zlasti glede rokov ter vložitve in obravnave zahtevkov.

Člen 11

1.   Izdelki, vključeni v GSP+, so navedeni v prilogah III in IV.

2.   Brez poseganja v člen 6(2) je Komisija pooblaščena, da v skladu s členom 45 sprejme delegirane akte za spremembo prilog III in VII, da bi upoštevala spremembe kombinirane nomenklature, ki vplivajo na izdelke iz teh prilog.

Člen 12

1.   Dajatve ad valorem skupne carinske tarife za vse izdelke iz prilog III in VII s poreklom iz države upravičenke do GSP+ se opustijo.

2.   Posebne dajatve skupne carinske tarife za izdelke iz odstavka 1 se v celoti opustijo, razen za izdelke, za katere dajatve skupne carinske tarife vključujejo dajatve ad valorem. Za izdelke z oznako kombinirane nomenklature 1704 10 90 je posebna dajatev omejena na 16 % carinske vrednosti.

Člen 13

1.   Od datuma dodelitve tarifnih preferencialov, zagotovljenih v okviru GSP+, Komisija v rednih triletnih ciklih spremljanja razpravlja z vsako državo upravičenko do GSP+, pregleduje, spremlja stanje ratifikacije relevantnih konvencij in njihovo učinkovito izvajanje ter sodelovanje države upravičenke do GSP+ z ustreznimi organi za spremljanje, pa tudi napredek vsake države upravičenke do GSP+ pri izvajanju načrta ukrepov. Pri tem prouči vse ustrezne informacije, zlasti sklepne ugotovitve in priporočila ustreznih organov za spremljanje.

2.   Država upravičenka do GSP+ sodeluje s Komisijo in predloži vse informacije, potrebne za oceno njenega spoštovanja zavez iz člena 9(1), točke (d), (e) in (f), ter njenih razmer v skladu s členom 9(1), točki (b) in (c).

3.   Komisija po potrebi skupaj z ESZD v vsakem posameznem ciklu spremljanja opravi vsaj en nadzorni obisk v vsaki državi upravičenki do GSP+, da bi ocenila napredek vsake države upravičenke do GSP+ v smislu učinkovitega izvajanja relevantnih konvencij, pri čemer upošteva ukrepe, sprejete v skladu z ustreznim načrtom ukrepov.

Člen 14

1.   Komisija do 1. januarja 2030 in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o stanju ratifikacije relevantnih konvencij, skladnosti držav upravičenk do GSP+ z vsemi obveznostmi poročanja na podlagi takih relevantnih konvencij in stanju učinkovitega izvajanja teh konvencij.

2.   Poročilo iz odstavka 1 vključuje:

(a)

sklepne ugotovitve ali priporočila zadevnih organov za spremljanje v zvezi s posamezno državo upravičenko do GSP+ ter

(b)

sklepne ugotovitve Komisije in po potrebi ESZD v zvezi s tem, ali posamezna država upravičenka do GSP+ spoštuje svoje zaveze glede izpolnjevanja obveznosti poročanja, sodelovanja z zadevnimi organi za spremljanje v skladu z relevantnimi konvencijami in zagotavljanja njihovega učinkovitega izvajanja, pri čemer se upošteva izvajanje načrta ukrepov.

Poročilo lahko vključuje kakršne koli informacije iz katerega koli vira, za katere Komisija meni, da so primerne.

V primeru posebnih pomislekov se v poročilu navedejo priporočila o vprašanjih in ukrepih, ki jih je treba prednostno obravnavati v naslednjem ciklu spremljanja, da se izboljša učinkovito izvajanje relevantnih konvencij, kot je navedeno v ustreznih zavezah.

3.   Pri oblikovanju sklepnih ugotovitev o učinkovitem izvajanju relevantnih konvencij Komisija in po potrebi ESZD ocenita sklepne ugotovitve in priporočila ustreznih organov za spremljanje ter, brez poseganja v druge vire, informacije, ki jih predložijo Evropski parlament ali Svet in tretje strani, vključno z vladami in mednarodnimi organizacijami, civilno družbo in socialnimi partnerji.

Člen 15

1.   Kadar država upravičenka do GSP+ ne upošteva svojih zavez iz člena 9(1), točke (d), (e) in (f), ali če je vložila pridržek, ki je prepovedan s katero koli relevantno konvencijo ali je nezdružljiv z njenim ciljem in namenom te relevantne konvencije iz člena 9(1), točka (c), se GSP+ začasno prekliče za vse ali nekatere izdelke s poreklom iz države upravičenke do GSP+.

2.   Država upravičenka do GSP+ dokazuje izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz zavez iz člena 9(1), točke (d), (e) in (f), in svoje razmere, kot izhaja iz člena 9(1), točka (c).

3.   Kadar Komisija na podlagi sklepnih ugotovitev poročila iz člena 14 ali na podlagi razpoložljivih dokazov, vključno z dokazi, predloženimi v pritožbi, in ob upoštevanju okrepljenega sodelovanja iz člena 20 upravičeno sumi, da posamezna država upravičenka do GSP+ ne spoštuje svojih zavez in načrta ukrepov iz člena 9(1), točka (d), ali zavez iz člena 9(1), točki (e) in (f), ali da je vložila pridržek, ki je prepovedan s katero koli relevantno konvencijo ali nezdružljiv s ciljem in namenom te relevantne konvencije, kot je določeno v členu 9(1), točka (c), v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2) sprejme izvedbeni akt o začetku postopka začasnega preklica tarifnih preferencialov, zagotovljenih v okviru GSP+. Komisija o tem obvesti Evropski parlament in Svet.

4.   Komisija objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije in o sprejetju izvedbenega akta iz člena 3 uradno obvesti zadevno državo upravičenko do GSP+. V obvestilu se:

(a)

navedejo razlogi za upravičen dvom iz odstavka 3, zaradi česar lahko postane vprašljiva pravica države upravičenke do GSP+, da še naprej uživa ugodnosti tarifnih preferencialov v okviru GSP+;

(b)

določi rok v katerem država upravičenka do GSP+ predloži svoje pripombe.

Rok iz točke (b) prvega pododstavka ni daljši od treh mesecev od datuma objave obvestila.

5.   Komisija zadevni državi upravičenki do GSP+ v obdobju iz odstavka 4, točka (b), zagotovi vse možnosti za sodelovanje.

6.   Komisija pridobi vse informacije, ki so po njenem mnenju potrebne, med drugim sklepne ugotovitve in priporočila ustreznih organov za spremljanje, ter ustrezne informacije iz drugih virov, vključno z dokazi, ki so bili predloženi v pritožbi ali ki so jih predložile tretje strani, tudi civilna družba, kakor je ustrezno. Komisija pri oblikovanju svojih sklepnih ugotovitev oceni vse ustrezne informacije.

7.   Komisija v treh mesecih po izteku obdobja iz odstavka 4, prvi pododstavek, točka (b), sklene:

(a)

da bo končala postopek začasnega preklica ali

(b)

da bo začasno preklicala tarifne preferenciale, določene v okviru GSP+.

8.   Kadar Komisija meni, da ugotovitve ne upravičujejo začasnega preklica, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2) sprejme izvedbeni akt o končanju postopka začasnega preklica. Ta izvedbeni akt med drugim temelji na prejetih dokazih.

9.   Kadar Komisija meni, da ugotovitve upravičujejo začasni preklic na podlagi razlogov iz odstavka 1 tega člena, je pooblaščena, da v skladu s členom 45 sprejme delegirane akte za spremembo prilog I in II, da bi začasno preklicala tarifne preferenciale, določene v okviru GSP+.

Pri sprejemanju delegiranih aktov Komisija na podlagi razpoložljivih informacij opravi analizo socialno-ekonomskega učinka začasnega preklica tarifnih preferencialov v državi upravičenki.

10.   Kadar Komisija sprejme sklep o začasnem preklicu, se taki delegirani akti začnejo uporabljati šest mesecev po njihovem sprejetju.

11.   Komisija po sprejetju delegiranih aktov za začasni preklic GSP+ po potrebi nadaljuje dialog, ki se je začel v okviru okrepljenega sodelovanja na podlagi člena 20.

12.   Kadar se razlogi, ki upravičujejo začasni preklic, odpravijo pred začetkom uporabe delegiranih aktov iz odstavka 9 tega člena, je Komisija pooblaščena, da v skladu z nujnim postopkom iz člena 46 razveljavi te delegirane akte za začasni preklic tarifnih preferencialov.

13.   Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 45 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil glede postopka za začasni preklic GSP+, zlasti glede rokov, pravic pogodbenic, zaupnosti in pogojev za pregled.

Člen 16

Kadar Komisija ugotovi, da so razlogi, ki upravičujejo začasni preklic tarifnih preferencialov iz člena 15(1), odpravljeni, je pooblaščena, da v skladu s členom 45 sprejme delegirane akte za spremembo prilog I in II, kot je ustrezno, da bi ponovno vzpostavila tarifne preferenciale, določene v okviru GSP+.

Kadar se nekateri razlogi iz člena 15(1), zaradi katerih je bila sprejeta odločitev o začasnem preklicu tarifnih preferencialov, še naprej uporabljajo, drugi pa ne, ali kadar se začnejo uporabljati dodatni razlogi poleg tistih, ki so upravičili začasni preklic, se ukrepi, sprejeti v skladu s členom 15(9), ustrezno prilagodijo.

POGLAVJE IV

EBA

Člen 17

1.   Država, ki izpolnjuje pogoje za upravičenost, uživa ugodnosti tarifnih preferencialov, zagotovljenih v okviru EBA, če gre za najmanj razvito državo.

2.   Komisija redno pregleduje seznam držav upravičenk do EBA, ki so navedene v Prilogi I in kot take opredeljene v stolpcu C navedene priloge, na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov.

Kadar država upravičenka do EBA ne izpolnjuje več pogoja iz odstavka 1 tega člena, je Komisija v skladu s členom 45 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo Priloge I, da bi se država črtala iz EBA po prehodnem obdobju treh let od datuma, ko država upravičenka do EBA ne izpolnjuje več tega pogoja.

3.   Dokler OZN nove neodvisne države ne uvrsti med najmanj razvite države, je Komisija pooblaščena, da v skladu s členom 45 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I kot začasni ukrep, da bi tako državo vključila na seznam držav upravičenk do EBA.

Če OZN take nove neodvisne države med prvim razpoložljivim pregledom kategorije najmanj razvitih držav ne uvrsti med najmanj razvite države, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 45 brez odlašanja sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I, s čimer črta to državo iz navedene priloge, ne da bi odobrila prehodno obdobje iz odstavka 2 tega člena.

4.   Komisija zadevno državo upravičenko do EBA uradno obvesti o kakršnih koli spremembah njenega statusa v okviru GSP.

Člen 18

Dajatve skupne carinske tarife za vse izdelke iz poglavij 1 do 97 kombinirane nomenklature, razen tistih iz poglavja 93, s poreklom iz države upravičenke do EBA se v celoti opustijo.

POGLAVJE V

Splošne določbe o sodelovanju

Člen 19

Komisija in po potrebi ESZD sodelujeta z državami upravičenkami do standardnega GSP in državami upravičenkami do EBA v okviru obstoječih dvostranskih dialogov, da bi pregledali in spodbudili napredek pri ratifikaciji relevantnih konvencij.

Člen 20

1.   Komisija lahko na podlagi pritožbe ali na lastno pobudo začne okrepljeno sodelovanje z državo upravičenko do standardnega GSP ali državo upravičenko do EBA v primerih, ko bi bilo to koristno za odpravo pomanjkljivosti pri izvajanju pogojev iz te uredbe, zlasti v primerih pomanjkljivosti pri spoštovanju načel relevantnih konvencij. Kadar Komisija meni, da je država upravičenka do standardnega GSP ali država upravičenka do EBA sprejela potrebne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, lahko okrepljeno sodelovanje prekine.

2.   Komisija za države upravičenke do GSP+ v okviru okrepljenega sodelovanja izvede potrebne ukrepe pregleda, spremljanja in ocenjevanja v skladu s postopkom iz člena 13.

Člen 21

Komisija za namene uporabe ustreznih postopkovnih korakov na podlagi te uredbe v zvezi z relevantnimi konvencijami upošteva ustrezne dejavnosti in postopke, ki jih izvajajo ustrezni mednarodni subjekti na področju človekovih pravic, pravic delavcev, varstva podnebja in okolja ter dobrega upravljanja.

Člen 22

1.   Z obstoječimi dvostranskimi dialogi in okrepljenim sodelovanjem z državami upravičenkami iz tega poglavja se lahko obravnava sodelovanje pri ponovnem sprejemu državljanov te države, kadar so te osebe migranti brez urejenega statusa v Uniji.

2.   Kadar Komisija predloži predlog na podlagi člena 25a(5), točka (a), vizumskega zakonika, vzpostavi namensko okrepljeno sodelovanje z zadevno državo upravičenko, da bi izboljšala raven sodelovanja države upravičenke v zvezi z mednarodno obveznostjo ponovnega sprejema njenih državljanov.

3.   V primeru resnih in sistematičnih pomanjkljivosti v zvezi z mednarodno obveznostjo ponovnega sprejema lastnih državljanov države upravičenke se lahko preferencialni režimi iz člena 1(2) začasno prekličejo za vse ali nekatere izdelke s poreklom iz te države upravičenke, kadar Komisija meni, da je raven sodelovanja na področju ponovnega sprejema še vedno nezadostna, in sicer:

(a)

okrepljeno sodelovanje iz odstavka 2 tega člena vsaj 12 mesecev od datuma, ko Komisija Svetu predloži predlog za sprejetje izvedbenega sklepa v skladu s členom 25a(5), točka (a), vizumskega zakonika za države upravičenke do standardnega GSP in države upravičenke do GSP+;

(b)

okrepljeno sodelovanje iz odstavka 2 tega člena vsaj 12 mesecev od datuma, ko Svet sprejme izvedbeni sklep v skladu s členom 25a(5), točka (a), vizumskega zakonika za države upravičenke do EBA.

4.   Komisija lahko začne postopek za začasni preklic preferencialnih režimov za državo upravičenko na podlagi odstavka 3 šele potem, ko predhodno oceni, ali bi bil morebitni začasni preklic preferencialnih režimov sorazmeren, pri čemer upošteva prispevek začasnega preklica k izboljšanju sodelovanja z zadevno tretjo državo, tudi glede na njen socialno-ekonomski položaj. Komisija o svoji oceni obvesti Evropski parlament in Svet ter pripravi javno poročilo, v katerem predstavi svoje ugotovitve.

5.   Brez poseganja v odstavke 2, 3 in 4 tega člena se člen 23(3) do (17) in člen 24 uporabljata za začasni preklic preferencialnih režimov na podlagi odstavka 3 tega člena.

6.   Kadar Komisija sprejme delegirani akt na podlagi člena 23(10), da bi začasno preklicala preferencialne režime za državo upravičenko v primeru resnih in sistematičnih pomanjkljivosti v zvezi z mednarodno obveznostjo ponovnega sprejema lastnih državljanov, Evropski parlament in Svet seznani z ustreznimi informacijami, ki so del poročil in ocen, pripravljenih v okviru uporabe člena 25a vizumskega zakonika v zvezi s to državo upravičenko, vključno z ustreznimi podatki o trendih ponovnega sprejema za to državo upravičenko.

7.   Poročilo o uporabi te uredbe iz člena 49, drugi odstavek, vključuje oceno potrebe po povezavi med GSP in sodelovanjem z državami upravičenkami na področju ponovnega sprejema lastnih državljanov ter oceno tega, kako ta povezava deluje.

8.   Odstavka 3 in 4 se za države upravičenke do EBA uporabljata od 1. januarja 2029.

POGLAVJE VI

Določbe o začasnem preklicu, ki so skupne vsem preferencialnim režimom

Člen 23

1.   Preferencialni režimi iz člena 1(2) se lahko začasno prekličejo za vse ali nekatere izdelke s poreklom iz države upravičenke, iz katerega koli od naslednjih razlogov:

(a)

resna in sistematična kršitev načel iz relevantnih konvencij;

(b)

izvoz blaga, izdelanega z mednarodno prepovedanim delom otrok in prisilnim delom, vključno s suženjstvom in zaporniškim delom;

(c)

resne pomanjkljivosti pri carinskem nadzoru izvoza ali tranzita drog (nedovoljenih snovi ali prekurzorjev) ali resno neupoštevanje mednarodnih konvencij o boju proti terorizmu in pranju denarja;

(d)

resne in sistematične nepoštene trgovinske prakse, vključno s takimi, ki prizadenejo dobavo surovin, ki negativno vplivajo na industrijo Unije in jih država upravičenka ne preprečuje;

(e)

resna in sistematična kršitev ciljev regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ali katerih koli mednarodnih ureditev za ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov, katerih članica je Unija.

Uporaba tega člena pri nepoštenih trgovinskih praksah, navedenih v točki (d) prvega pododstavka, ki so prepovedane ali proti katerim je mogoče ukrepati na podlagi sporazumov STO, temelji na ustrezni predhodni odločitvi pristojnega organa STO.

2.   Odstavek 1, točka (d), tega člena se ne uporablja za izdelke države upravičenke, za katere veljajo protidampinški ali izravnalni ukrepi na podlagi Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ali Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

3.   Kadar Komisija, ki ukrepa na podlagi pritožbe ali na lastno pobudo, meni, da na podlagi razlogov iz odstavka 1 tega člena in po potrebi ob upoštevanju okrepljenega sodelovanja iz člena 20 obstajajo zadostni razlogi, ki upravičujejo začasni preklic tarifnih preferencialov, zagotovljenih v okviru katerega koli preferencialnega režima iz člena 1(2), v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2) sprejme izvedbeni akt za začetek postopka začasnega preklica. Kadar Komisija meni, da na podlagi člena 22(3), točka (a), obstajajo zadostni razlogi, ki upravičujejo začasni preklic tarifnih preferencialov, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2) sprejme izvedbeni akt o začetku postopka začasnega preklica. Kadar Komisija meni, da na podlagi člena 22(3), točka (b), obstajajo zadostni razlogi, ki upravičujejo začasni preklic tarifnih preferencialov, v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(3) sprejme izvedbeni akt o začetku postopka začasnega preklica. Komisija o sprejetju tega izvedbenega akta obvesti Evropski parlament in Svet.

4.   Komisija objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije, v katerem razglasi začetek postopka začasnega preklica, in uradno obvesti zadevno državo upravičenko o sprejetju izvedbenega akta iz odstavka 3. V obvestilu se:

(a)

navedejo zadostni razlogi v zvezi z izvedbenim aktom za začetek postopka začasnega preklica iz odstavka 3 ter

(b)

navede, da bo Komisija v obdobju spremljanja in ocenjevanja iz odstavka 5 tega člena spremljala in ocenjevala razmere v zadevni državi upravičenki ter po potrebi nadaljevala dialog, ki se je začel v okviru okrepljenega sodelovanja na podlagi člena 20.

5.   Komisija izvaja spremljanje in ocenjevanje v obdobju šestih mesecev od datuma objave obvestila iz odstavka 4. Komisija zadevni državi upravičenki kadar koli v tem obdobju zagotovi vse možnosti za začetek dialoga in sodelovanje.

6.   Komisija pridobi vse informacije, ki so po njenem mnenju potrebne, vključno z razpoložljivimi ocenami, pripombami, odločitvami, priporočili in sklepnimi ugotovitvami ustreznih organov za spremljanje, ter ustrezne informacije iz drugih virov, vključno z dokazi, ki so bili predloženi v pritožbi ali ki so jih predložile tretje strani, kakor je ustrezno. Komisija pri oblikovanju svojih sklepnih ugotovitev oceni vse ustrezne informacije, vključno s tistimi, ki jih predloži civilna družba.

7.   Komisija v treh mesecih po izteku obdobja iz odstavka 5 zadevni državi upravičenki predloži poročilo o svojih ugotovitvah in zaključkih. Država upravičenka ima pravico, da predloži pripombe k poročilu. Obdobje za predložitev pripomb ni daljše od enega meseca.

8.   Komisija v šestih mesecih po izteku obdobja iz odstavka 5 sklene, da bo:

(a)

končala postopek začasnega preklica ali

(b)

začasno preklicala tarifne preferenciale, določene v okviru preferencialnih režimov iz člena 1(2).

9.   Kadar Komisija meni, da ugotovitve ne upravičujejo začasnega preklica, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2) sprejme izvedbeni akt o koncu postopka začasnega preklica.

10.   Kadar Komisija meni, da ugotovitve upravičujejo začasen preklic na podlagi razlogov iz odstavka 1 tega člena, je pooblaščena, da v skladu s členom 45 sprejme delegirane akte za spremembo prilog I in II, da bi začasno preklicala tarifne preferenciale, določene v preferencialnih režimih iz člena 1(2). Pri pripravi delegiranih aktov Komisija na podlagi razpoložljivih informacij opravi analizo socialno-ekonomskega učinka začasnega preklica tarifnih preferencialov v državi upravičenki.

11.   Sprejeti izvedbeni ali delegirani akt iz odstavka 9 oziroma 10 med drugim temelji na zbranih in prejetih dokazih.

12.   Kadar Komisija sklene začasno preklicati tarifne preferenciale, se delegirani akt iz odstavka 10 začne uporabljati šest mesecev od datuma sprejetja.

13.   Komisija po sprejetju delegiranega akta iz odstavka 10 tega člena po potrebi nadaljuje dialog, ki se je začel v okviru okrepljenega sodelovanja na podlagi člena 20. Če takega sodelovanja ni, lahko Komisija uporabi druge načine dialoga.

14.   Kadar se razlogi, ki upravičujejo začasni preklic, odpravijo preden se delegirani akt iz odstavka 10 tega člena začne uporabljati, je Komisija pooblaščena, da v skladu z nujnim postopkom iz člena 46 razveljavi akt o začasnem preklicu tarifnih preferencialov.

15.   Kadar Komisija meni, da je v izjemnih okoliščinah, kot so svetovne izredne zdravstvene ali sanitarne razmere, naravne nesreče ali drugi nepredvideni dogodki, ustrezno pregledati področje uporabe začasnega preklica, odložiti ali začasno odložiti uporabo začasnega preklica, je pooblaščena za spremembo delegiranega akta iz odstavka 10 tega člena v skladu z nujnim postopkom iz člena 46.

16.   Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 45 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil glede postopka za začasni preklic vseh preferencialnih režimov iz člena 1(2), zlasti glede rokov, pravic pogodbenic, zaupnosti in pregleda vseh sprejetih ukrepov.

17.   Komisija začne postopek za začasni preklic v skladu z odstavki 3 do 16, kadar meni, da:

(a)

obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začasni preklic iz razloga iz odstavka 1, točka (a), ter

(b)

obstajajo ustrezno utemeljeni nujni razlogi, kot so izjemno hude kršitve načel iz odstavka 1, točka (a), ki zahtevajo hiter odziv glede na posebne okoliščine v državi upravičenki in ki bi jih bilo težko obravnavati z uporabo postopka iz odstavka 3.

Pri postopku na podlagi tega odstavka se obdobje iz odstavka 5 skrajša na dva meseca, rok iz odstavka 8 pa se skrajša na pet mesecev.

18.   Kadar Komisija sklene začasno preklicati tarifne preferenciale na podlagi odstavka 17 tega člena, se delegirani akt iz odstavka 10 tega člena sprejme v skladu s členom 46 in se začne uporabljati en mesec po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 24

Kadar Komisija ugotovi, da so razlogi, ki upravičujejo začasni preklic tarifnih preferencialov iz člena 23(1), odpravljeni, je pooblaščena, da v skladu s členom 45 sprejme delegirane akte za spremembo prilog I in II, da bi ponovno vzpostavila tarifne preferenciale, določene v okviru GSP.

Kadar se nekateri razlogi iz člena 23(1), zaradi katerih je bila sprejeta odločitev o začasnem preklicu tarifnih preferencialov, še naprej uporabljajo, drugi pa ne, ali kadar se začnejo uporabljati dodatni razlogi poleg tistih, ki so upravičili začasni preklic tarifnih preferencialov, se ukrepi, sprejeti v skladu s členom 23(10), ustrezno prilagodijo.

Člen 25

1.   Preferencialni režimi iz člena 1(2) se lahko za vse ali določene izdelke s poreklom iz države upravičenke začasno prekličejo v primeru goljufije, nepravilnosti ali sistematičnega neupoštevanja ali nezagotavljanja izpolnjevanja pravil o poreklu izdelkov in z njimi povezanih postopkov ali nezagotavljanja upravnega sodelovanja, potrebnega za izvajanje in nadzor teh preferencialnih režimov.

2.   Upravno sodelovanje iz odstavka 1 med drugim zahteva, da država upravičenka:

(a)

Komisiji sporoča in posodablja informacije, potrebne za izvajanje pravil o poreklu in njihov nadzor;

(b)

Uniji pomaga pri izvajanju naknadnega preverjanja porekla blaga, če to zahtevajo carinski organi držav članic, in Komisiji pravočasno sporoči rezultate;

(c)

Uniji pomaga tako, da v tesnem sodelovanju in usklajevanju s pristojnimi organi držav članic Komisiji omogoča, da v tej državi izvaja misije Unije na področju upravnega in preiskovalnega sodelovanja z namenom preverjanja verodostojnosti dokumentov ali točnosti informacij, pomembnih za dodelitev preferencialnih režimov iz člena 1(2);

(d)

izvaja ustrezne poizvedbe za odkrivanje in preprečevanje kršitev pravil o poreklu ali poskrbi za njihovo izvedbo;

(e)

izpolnjuje ali zagotavlja skladnost s pravili o poreklu v zvezi z regionalno kumulacijo iz naslova II, poglavje 1, oddelek 2, pododdelek 3, Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, če je država upravičena do regionalne kumulacije;

(f)

Uniji pomaga pri preverjanju domnevnega goljufivega ravnanja v zvezi s poreklom, pri čemer se lahko obstoj goljufije domneva, kadar uvoz izdelkov v okviru preferencialnih režimov iz člena 1(2) znatno presega običajno raven izvoza države upravičenke.

3.   Kadar Komisija meni, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začasni preklic preferencialnih režimov zaradi razlogov iz odstavkov 1 in 2 tega člena, v skladu z nujnim postopkom iz člena 48(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, da bi začasno preklicala tarifne preferenciale, določene v okviru preferencialnih režimov iz člena 1(2), za vse ali nekatere izdelke s poreklom iz države upravičenke.

4.   Komisija pred sprejetjem takih aktov v Uradnem listu Evropske unije najprej objavi obvestilo, v katerem navede, da obstajajo razlogi za upravičen dvom glede skladnosti z odstavkoma 1 in 2, zaradi česar lahko postane vprašljiva pravica države upravičenke, da še naprej uživa ugodnosti, ki so ji dodeljene s to uredbo.

5.   Komisija zadevno državo upravičenko obvesti o vseh izvedbenih aktih, sprejetih v skladu z odstavkom 3, preden se ti začnejo uporabljati.

6.   Začetno obdobje začasnega preklica tarifnih preferencialov ni daljše od šestih mesecev. Komisija najpozneje ob izteku tega obdobja v skladu s postopkom iz člena 48(4) sprejme izvedbeni akt, ki se začne uporabljati takoj, da bi končala začasni preklic tarifnih preferencialov ali podaljšala obdobje začasnega preklica preko začetnega obdobja.

7.   Države članice Komisiji sporočijo vse ustrezne informacije, vključno z morebitnimi nepravilnostmi v zvezi s pravili o poreklu, ki lahko upravičijo začasni preklic tarifnih preferencialov, njegovo podaljšanje ali njegov zaključek.

POGLAVJE VII

Določbe o zaščiti in nadzoru

Oddelek I

Splošni zaščitni ukrepi

Člen 26

1.   Kadar se izdelek s poreklom iz države, upravičene do katerega koli od preferencialnih režimov iz člena 1(2), uvaža v količinah ali po cenah, ki povzročajo ali lahko povzročijo resne težave za proizvajalce podobnih izdelkov ali neposredno konkurenčnih izdelkov v Uniji, se lahko za ta izdelek v celoti ali delno ponovno uvedejo običajne dajatve skupne carinske tarife.

2.   V tem poglavju „podoben izdelek“ pomeni izdelek, ki je identičen, tj. v vseh pogledih enak obravnavanemu izdelku, če pa takega izdelka ni, drug izdelek, ki obravnavanemu izdelku sicer ni enak v vseh pogledih, vendar so njegove značilnosti zelo podobne značilnostim obravnavanega izdelka.

3.   V tem poglavju pojem „deležniki“ vključuje tiste strani, ki so vključene v proizvodnjo, distribucijo ali prodajo uvoženih izdelkov iz odstavka 1 in podobnih izdelkov ali neposredno konkurenčnih izdelkov.

4.   Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 45 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil glede postopka za sprejetje splošnih zaščitnih ukrepov, zlasti glede rokov, pravic pogodbenic, zaupnosti, razkritja, preverjanja, obiskov in pregleda ukrepov.

Člen 27

Šteje se, da obstajajo resne težave iz člena 26(1), kadar se poslabša gospodarski ali finančni položaj proizvajalcev Unije. Komisija lahko pri preverjanju, ali je do takega poslabšanja prišlo, kadar je ustrezno, oceni tudi tržno dinamiko v sektorju kot celoti, vključno z vplivom na druge proizvajalce v sektorju, kot so proizvajalci proizvodov višje ali nižje v prodajni verigi. Komisija pri izvajanju ocene upošteva ustrezne kazalnike gospodarskega ali finančnega položaja. Taki kazalniki lahko vključujejo naslednje:

(a)

tržni delež;

(b)

proizvodnjo;

(c)

zaloge;

(d)

proizvodno zmogljivost;

(e)

uvoz.

Člen 28

1.   Če Komisija meni, da obstajajo zadostni dokazi prima facie, da so pogoji iz člena 26(1) izpolnjeni, prouči, ali je treba v celoti ali delno ponovno uvesti običajne dajatve skupne carinske tarife.

2.   Komisija začne preiskavo iz odstavka 1 tega člena na zahtevo države članice, katere koli pravne osebe ali združenja brez pravne osebnosti, ki deluje v imenu proizvajalcev Unije, ali na lastno pobudo Komisije, če po njenem mnenju na podlagi ocene iz člena 27 obstajajo zadostni dokazi prima facie, ki upravičujejo začetek take preiskave. Zahtevek za začetek preiskave vsebuje zadostne dokaze prima facie, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo zaščitnih ukrepov iz člena 26(1). Zahtevek se predloži Komisiji. Komisija prouči, kolikor je to mogoče, točnost in primernost dokazov, predloženih v zahtevku, da bi ugotovila, ali obstajajo zadostni dokazi prima facie, ki upravičujejo začetek preiskave.

3.   Kadar obstajajo zadostni dokazi prima facie, ki upravičujejo začetek preiskave, Komisija objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije. V obvestilu se navedejo vsi potrebni podatki o postopku in rokih, vključno z možnostjo dostopa do pooblaščenca za zaslišanje Generalnega direktorata Komisije za mednarodno trgovino. Preiskava se začne v enem mesecu po prejemu zahtevka na podlagi odstavka 2. Kadar ni zadostnih dokazov, ki bi upravičili začetek preiskave, Komisija v enem mesecu od datuma prejema navedene zahteve obvesti države članice o svoji odločitvi, da preiskave ne bo začela.

4.   Preiskava, vključno s fazami postopka iz členov 29, 30 in 31, se konča v 12 mesecih po njenem začetku.

5.   Za preiskave v zvezi s splošnimi zaščitnimi ukrepi v zvezi z izdelki iz poglavij 1 do 24 skupne carinske tarife, kot je določena v Uredbi (EGS) št. 2658/87, s poreklom iz držav upravičenk se obdobje iz odstavka 4 tega člena skrajša na dva meseca v naslednjih primerih:

(a)

kadar zadevna država upravičenka ne zagotavlja skladnosti s pravili o poreklu ali upravnega sodelovanja iz člena 25;

(b)

kadar uvoz izdelkov iz poglavij 1 do 24 skupne carinske tarife, kot je določena v Uredbi (EGS) št. 2658/87, v okviru preferencialnih režimov iz člena 1(2), dodeljenih na podlagi te uredbe, znatno presega običajno raven izvoza zadevne države upravičenke.

Člen 29

Zaradi ustrezno utemeljenih nujnih razlogov v zvezi s poslabšanjem gospodarskega ali finančnega položaja proizvajalcev Unije ter če bi zamuda povzročila škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, Komisija v skladu s postopkom iz člena 48(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj in s katerimi se za obdobje največ 12 mesecev ponovno uvedejo običajne dajatve skupne carinske tarife.

Člen 30

Kadar dokončno ugotovljena dejstva kažejo, da so izpolnjeni pogoji iz člena 26(1), Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(3) sprejme izvedbene akte za ponovno uvedbo dajatev skupne carinske tarife. Ti izvedbeni akti začnejo veljati v enem mesecu od datuma objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 31

Kadar dokončno ugotovljena dejstva kažejo, da pogoji iz člena 26(1) niso izpolnjeni, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(3) sprejme izvedbene akte, s katerimi konča preiskavo. Ti izvedbeni akti se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Če se v obdobju iz člena 28(4) ne objavi noben izvedbeni akt, se preiskava šteje za končano, pri čemer morebitni izvedbeni akti, sprejeti na podlagi člena 29, samodejno prenehajo veljati. Vse dajatve na podlagi skupne carinske tarife, ki so bile pobrane zaradi teh izvedbenih aktov, se povrnejo.

Člen 32

Dajatve na podlagi skupne carinske tarife se v celoti ali delno ponovno uvedejo za toliko časa, kolikor je to potrebno za preprečitev poslabšanja gospodarskega ali finančnega položaja proizvajalcev Unije ali dokler obstaja nevarnost za tako poslabšanje. Obdobje ponovne uvedbe ni daljše od treh let, razen če se podaljša v ustrezno utemeljenih okoliščinah.

Oddelek II

Posebni zaščitni ukrepi za nekatere proizvode

Člen 33

1.   Brez poseganja v oddelek I tega poglavja Komisija do 1. januarja vsako leto na lastno pobudo in v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2) sprejme izvedbeni akt za ukinitev tarifnih preferencialov iz členov 7 in 12 za izdelke iz oddelkov GSP S-11a Priloge III, za izdelke iz oddelkov GSP S-11b Priloge III ali izdelke, ki spadajo pod oznaki kombinirane nomenklature 2207 10 00 in 2207 20 00 , kadar uvoz takih izdelkov izhaja iz države upravičenke in njihova skupna vrednost:

(a)

za izdelke, ki spadajo pod oznake kombinirane nomenklature 2207 10 00 in 2207 20 00 , presega delež iz točke 1 Priloge IV, pri vrednosti uvoza enakih izdelkov, ki ga opravi Unija iz vseh držav upravičenk v koledarskem letu;

(b)

za izdelke iz oddelkov GSP S-11a Priloge III in za izdelke iz oddelkov GSP S-11b Priloge III presega delež iz točke 3 Priloge IV, pri vrednosti uvoza izdelkov iz oddelkov GSP S-11a Priloge III ali izdelkov iz oddelkov GSP S-11b Priloge III, ki ga opravi Unija iz vseh držav upravičenk v koledarskem letu.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja niti za države upravičenke do EBA niti za države, katerih delež ustreznih izdelkov iz odstavka 1 ne presega 6 % vrednosti celotnega uvoza enakih izdelkov, ki ga opravi Unija.

3.   Ukinitev tarifnih preferencialov se začne uporabljati dva meseca od datuma objave izvedbenega akta Komisije v ta namen v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 34

1.   Kadar uvoz izdelkov, ki spadajo pod oznake kombinirane nomenklature 1006 10 , 1006 20 in 1006 30 , s poreklom iz države upravičenke kumulativno in kadar koli v koledarskem letu preseže letni obseg uvoza, določen za vsako državo upravičenko v skladu z metodologijo iz odstavka 4, za vsaj 45 %, Komisija:

(a)

s takojšnjim učinkom opusti tarifne preferenciale za uvoz teh izdelkov s poreklom iz zadevne države upravičenke za preostanek koledarskega leta in

(b)

za obdobje naslednjega koledarskega leta uvede tarifno kvoto za uvoz teh izdelkov s poreklom iz zadevne države upravičenke.

Tarifna kvota iz točke (b) prvega pododstavka je enaka letnemu obsegu uvoza iz zadevne države upravičenke, določenemu za leto, v katerem je začela veljati opustitev iz točke (a) prvega pododstavka, v skladu z metodologijo iz odstavka 4. Samo uvoz v okviru tarifne kvote iz točke (b) prvega pododstavka še naprej uživa ugodnosti tarifnih preferencialov.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za države upravičenke, katerih delež izdelkov, ki spadajo pod oznake kombinirane nomenklature 1006 10 , 1006 20 in 1006 30 , kumulativno ne presega 6 % celotnega uvoza, ki ga opravi Unija.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2) določi ureditve za spremljanje obsega uvoza, opustitev tarifnih preferencialov in uporabo tega člena. Prvi od teh izvedbenih aktov se uporablja od 1. januarja 2027.

4.   Za koledarsko leto 2027 se obseg uvoza za vsako državo upravičenko iz odstavka 1 določi z aritmetično sredino letnega obsega uvoza, ki ga opravi Unija, s poreklom iz vsake države upravičenke med 1. januarjem 2015 in 31. decembrom 2024. Komisija do 31. decembra 2027 in nato vsako leto do 31. decembra sprejme izvedbene akte v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2), s katerimi določi obseg uvoza iz odstavka 1 tega člena, ki se uporablja za naslednje koledarsko leto, na podlagi aritmetične sredine letnega obsega uvoza, ki ga opravi Unija, s poreklom iz vsake države upravičenke v desetih predhodnih koledarskih letih na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov.

5.   Poročilo o uporabi te uredbe iz člena 49, drugi odstavek, vključuje oceno potrebe po mehanizmu iz tega člena in njegovega delovanja.

Člen 35

Kadar uvoz izdelkov iz Priloge I k PDEU povzroča ali bi lahko povzročil resne motnje na trgih Unije, zlasti v eni ali več najbolj oddaljenih regijah, ali v regulativnih mehanizmih teh trgov, Komisija brez poseganja v oddelka I in III tega poglavja na lastno pobudo ali na zahtevo države članice po posvetovanju z odborom za zadevno skupno ureditev trgov na področju kmetijstva ali ribištva v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(3) sprejme izvedbeni akt za opustitev preferencialnih režimov iz člena 1(2) za zadevne izdelke.

Člen 36

Komisija zadevno državo upravičenko čim prej obvesti o vsakem sklepu, sprejetem v skladu s členom 33, členom 34 ali členom 35, preden se ta začne uporabljati.

Oddelek III

Nadzor v kmetijskem in ribiškem sektorju

Člen 37

1.   Brez poseganja v oddelek I tega poglavja se lahko za izdelke iz poglavij 1 do 24 skupne carinske tarife, kot je določena v Uredbi (EGS) št. 2658/87, s poreklom iz držav upravičenk uporabi poseben nadzorni mehanizem za preprečevanje motenj na trgih Unije. V zvezi z določenimi proizvodi se posebni nadzor uvede na zahtevo države članice ali pa ga lahko uvede Komisija.

2.   Kadar rezultati posebnega nadzora izdelkov na podlagi tega člena potrdijo motnje na trgih Unije, Komisija po posvetovanju z odborom za zadevno skupno ureditev trgov na področju kmetijstva ali ribištva sprejme izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(3), da se za izdelke, ki so predmet nadzora, uporabijo dajatve skupne carinske tarife. Ukinitev tarifnih preferencialov se začne uporabljati dan po objavi zadevnega izvedbenega akta v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Komisija pri ocenjevanju motenj na trgih Unije na podlagi odstavka 1 upošteva vse relevantne spremembe na trgu, vključno z vplivom skupnega zadevnega uvoza na razmere na trgu Unije. Ta ocena vključuje dejavnike, kot so vpliv zadevnega uvoza na raven cen Unije, vpliv uvoza iz drugih virov, povečanje uvoza iz države upravičenke ter vpliv uvoza na splošno stabilnost trga Unije za zadevni izdelek.

4.   Ocena Komisije iz odstavka 3 ne sme trajati več kot šest mesecev. Obdobje za to oceno se lahko po potrebi podaljša za največ šest mesecev.

5.   Dajatve skupne carinske tarife se ponovno uvedejo za obdobje 12 mesecev. Obdobje ponovne uvedbe teh dajatev se lahko podaljša, kadar je potrebno, da se preprečijo motnje na zadevnih trgih Unije.

Člen 38

Komisija zadevno državo upravičenko čim prej obvesti o vsakem sklepu, sprejetem v skladu s členom 37, preden se ta začne uporabljati.

POGLAVJE VIII

Skupne določbe

Člen 39

1.   Za dodelitev ugodnosti tarifnih preferencialov morajo imeti izdelki, za katere se zahtevajo tarifni preferenciali, poreklo iz države upravičenke.

2.   Za namene preferencialnih režimov iz člena 1(2) te uredbe so pravila o preferencialnem poreklu pravila, določena v skladu s členom 64(1) in (3) Uredbe (EU) št. 952/2013.

3.   Komisija brez poseganja v pravila iz odstavka 2 tega člena in na zahtevo države upravičenke odobri regionalno kumulacijo iz člena 55 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 med državami upravičenkami iz različnih regionalnih skupin ali razširjeno kumulacijo iz člena 56 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, kadar in dokler so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

zahtevek države upravičenke vsebuje zadostne dokaze, da je taka kumulacija potrebna zaradi posebnih trgovinskih, razvojnih in finančnih potreb te države;

(b)

kumulacija ne povzroča neupravičenih trgovinskih težav za druge države, ki izpolnjujejo pogoje za upravičenost, zlasti države upravičenke do EBA, zaradi morebitne preusmeritve trgovinskih tokov;

(c)

država upravičenka predloži dokaze, da ne more izpolnjevati pravil o poreklu, ki se uporabljajo za zadevno blago, brez odobritve take kumulacije.

4.   Komisija pri ocenjevanju, ali je zahtevek upravičen glede na posebne trgovinske, razvojne in finančne potrebe države upravičenke, zlasti na podlagi informacij, ki jih zagotovi ta država, upošteva stopnjo odvisnosti države upravičenke od integrirane pridelave s tretjimi državami, na katere se nanaša zahtevek, vpliv take odvisnosti na trajnostni razvoj države upravičenke, ustreznost sektorjev s tako integrirano pridelavo za gospodarstvo države upravičenke in prihodnje razvojne vidike v zvezi z zadevnimi izdelki.

5.   Preden Komisija sprejme odločitev o zahtevku, državi upravičenki omogoči, da predstavi svoja stališča.

Člen 40

Pri izvajanju te uredbe se zagotovijo sinergije in dopolnjevanje z ustreznimi zunanjimi ukrepi in programi Unije, zlasti v zvezi z razvojem.

Člen 41

1.   Kadar se za posamezno uvozno deklaracijo stopnja dajatve ad valorem v skladu s to uredbo zniža na 1 % ali manj, se ta dajatev v celoti opusti.

2.   Kadar se za posamezno uvozno deklaracijo stopnja posebne dajatve v skladu s to uredbo zniža na 2 EUR ali manj na posamezni znesek v eurih, se ta dajatev v celoti opusti.

3.   Ob upoštevanju odstavkov 1 in 2 se končna stopnja preferencialne dajatve, izračunana v skladu s to uredbo, zaokroži navzdol na prvo decimalno mesto.

Člen 42

1.   Za namene te uredbe se kot statistični vir uporabljajo zunanjetrgovinski statistični podatki Unije, ki jih pripravi Komisija (Eurostat).

2.   Države članice na podlagi Uredbe (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta (16) Komisiji (Eurostatu) pošljejo svoje statistične podatke o izdelkih, ki so bili dani v carinski postopek sprostitve v prosti promet v okviru tarifnih preferencialov. Da bi se omogočile informacije in izboljšala preglednost, Komisija zagotovi, da so zadevni statistični podatki za oddelke GSP redno na voljo v javni podatkovni zbirki.

3.   Države članice v skladu s členoma 55 in 56 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 Komisiji na njeno zahtevo pošljejo podatke o količinah in vrednostih izdelkov, ki so bili v mesecih pred to zahtevo sproščeni v prosti promet v okviru tarifnih preferencialov. Ti podatki vključujejo izdelke iz odstavka 4 tega člena.

4.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami spremlja uvoz izdelkov, ki spadajo pod oznake kombinirane nomenklature 0603, 0803 90 10 , 1006, 1604 14 , 1604 19 31 , 1604 19 39 , 1604 20 70 , 1701, 1704, 1806 10 30 , 1806 10 90 , 2002 90 , 2103 20 , 2106 90 59 , 2106 90 98 , 6403, 2207 10 00 , 2207 20 00 , 2909 19 10 , 3814 00 90 , 3820 00 00 , 3824 99 56 , 3824 99 57 , 3824 99 92 , 3824 84 00 , 3824 85 00 , 3824 86 00 , 3824 87 00 , 3824 88 00 , 3824 99 93 in 3824 99 96 , da bi ugotovila, ali so izpolnjeni pogoji iz členov 26, 33, 34, 35 in 37.

Člen 43

Komisija po potrebi redno zbira mnenja predstavnikov civilne družbe v Uniji in državah upravičenkah ter upošteva informacije, ki jih posredujejo, tudi prek namenskih dialogov, da bi pregledala, spremljala in ocenila izvajanje te uredbe.

Člen 44

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o izvajanju te uredbe, zlasti v zvezi z ukrepi, sprejetimi na podlagi poglavja VII.

Člen 45

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2), člena 5(3), člena 6(2), člena 8(6), člena 10(4), (5) in (7), člena 11(2), člena 15(9) in (13), člena 16, člena 17(2) in (3), člena 23(10), (15) in (16), člena 24 in člena 26(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 12. julija 2026.

3.   Prenos pooblastila iz člena 3(2), člena 5(3), člena 6(2), člena 8(6), člena 10(4), (5) in (7), člena 11(2), člena 15(9) in (13), člena 16, člena 17(2) in (3), člena 23(10), (15) in (16), člena 24 in člena 26(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(2), člena 5(3), člena 6(2), člena 8(6), člena 10(4), (5) ali (7), člena 11(2), člena 15(9) ali (13), člena 16, člena 17(2) ali (3), člena 23(10), (15) ali (16), člena 24 ali člena 26(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 46

1.   Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati brez odlašanja in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo nujnega postopka.

2.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 45(6). V takem primeru Komisija takoj po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

Člen 47

1.   Informacije, prejete v skladu s to uredbo, se uporabljajo samo za namen, za katerega so bile zahtevane.

2.   Niti zaupne informacije niti informacije, predložene na zaupni podlagi, ki so prejete na podlagi te uredbe, se ne razkrijejo brez posebnega dovoljenja njihovega predlagatelja.

3.   Pri vsaki zahtevi za zaupno obravnavo se navedejo razlogi za zaupnost informacij. Vendar če predlagatelj informacij teh ne želi niti objaviti niti dovoliti njihovega razkritja v splošnem smislu ali v obliki povzetka in če se izkaže, da zahteva za zaupno obravnavo ni upravičena, zadevnih informacij ni treba upoštevati.

4.   Informacije se v vsakem primeru obravnavajo kot zaupne, če obstaja verjetnost, da bi njihovo razkritje imelo škodljive posledice za predlagatelja ali vir takih informacij ali dvostranske mednarodne odnose Unije.

5.   Odstavki 1 do 4 ne izključujejo sklicevanja organov Unije na splošne informacije in zlasti na razloge, na katerih temeljijo odločitve, sprejete na podlagi te uredbe. Vendar ti organi upoštevajo zakonite interese zadevnih fizičnih in pravnih oseb, da se njihove poslovne skrivnosti ne razkrijejo.

Člen 48

1.   Komisiji pomaga Odbor za splošne preferenciale, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 732/2008 (17). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

Člen 49

Komisija do 1. januarja 2030 in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o učinkih GSP in napredku pri doseganju ciljev te uredbe, ki zajema zadnje triletno obdobje in vse preferencialne režime iz člena 1(2), ter dejavnostih spremljanja Komisije, vključno z nezaupnimi informacijami o pritožbah, vloženih prek enotne vstopne točke, ki so pomembne za to uredbo.

Komisija do 1. januarja 2033 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe. V tem poročilu se lahko zlasti preuči seznam relevantnih konvencij v zvezi s posodobitvami organov OZN za spremljanje, vključno s temeljnimi načeli in pravicami pri delu, ter mehanizme za napredovanje držav in za prehod, zlasti v zvezi z najmanj razvitimi državami. Poročilu se lahko po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Člen 50

Uredba (EU) št. 978/2012 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2027.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII.

POGLAVJE IX

Končne določbe

Člen 51

1.   Vsaka preiskava ali postopek začasnega preklica, ki se na podlagi Uredbe (EU) št. 978/2012 začne, vendar se ne konča, se samodejno ponovno začne na podlagi te uredbe, razen v zvezi z državo upravičenko do GSP+ na podlagi navedene uredbe, če se preiskava ali postopek nanaša le na ugodnosti, zagotovljene v okviru GSP+. Vendar se taka preiskava ali postopek samodejno ponovno začne, če ista država upravičenka zaprosi za GSP+ na podlagi te uredbe pred 1. januarjem 2029.

2.   Informacije, prejete med preiskavo, ki se je na podlagi Uredbe (EU) št. 978/2012 začela, vendar se ni končala, se upoštevajo v vsaki ponovno začeti preiskavi.

3.   Države, ki so 31. decembra 2026 države upravičenke do GSP+ na podlagi Uredbe (EU) št. 978/2012, kot je določeno v Prilogi III k navedeni uredbi v različici, ki je veljala na navedeni datum, se do 31. decembra 2028 štejejo za države upravičenke do GSP+ na podlagi te uredbe. Države, ki želijo še naprej uživati ugodnosti GSP+ na podlagi te uredbe od 1. januarja 2029, predložijo zahtevek v ta namen pred navedenim datumom v skladu s členom 10(1) in (2) te uredbe. Za te države, ki so predložile tak zahtevek, se GSP+ na podlagi te uredbe ohrani v obdobju, ko Komisija ocenjuje njihov zahtevek na podlagi člene 10 te uredbe, in po potrebi v obdobju za nasprotovanje iz člena 45(6) te uredbe.

Člen 52

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2027. Vendar se člen 5(2), člen 8(2), člen 10(7), člen 15(12), člen 23(15), člen 26(4), člen 34(3) in člen 45 uporabljajo od 12. julija 2026.

Ta uredba se uporablja do 31. decembra 2036. Vendar iztek njene uporabe ne vpliva niti za EBA, kot je določeno v poglavju IV, niti za nobene druge določbe te uredbe, kadar se uporabljajo v zvezi z navedenim poglavjem.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 17. junija 2026

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednica

M. RAOUNA

(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2026 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 22. maja 2026.

(2)  Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/978/oj).

(3)  Uredba (EU) 2023/2663 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. novembra 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 978/2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (UL L, 2023/2663, 27.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2663/oj).

(4)  Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/947/oj).

(5)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/952/oj).

(6)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2015/2446/oj).

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2015/2447/oj).

(8)  Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/810/oj).

(9)  Uredba (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (UL L 83, 27.3.2015, str. 16, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/478/oj).

(10)  Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/755/oj).

(11)   UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj.

(12)  Uredbi (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj).

(13)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1987/2658/oj).

(14)  Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1036/oj).

(15)  Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1037/oj).

(16)  Uredba (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o evropski poslovni statistiki in razveljavitvi desetih pravnih aktov na področju poslovne statistike (UL L 327, 17.12.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/2152/oj).

(17)  Uredba Sveta (ES) št. 732/2008 z dne 22. julija 2008 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 in spremembah uredb (ES) št. 552/97, (ES) št. 1933/2006 in uredb Komisije (ES) št. 1100/2006 in (ES) št. 964/2007 (UL L 211, 6.8.2008, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/732/oj).

SEZNAM PRILOG

Priloga

Vsebina

I

Države, ki izpolnjujejo pogoje za upravičenost in države upravičenke

II

Države upravičenke, za katere so bili preferenciali v okviru GSP začasno preklicani v zvezi z vsemi ali nekaterimi izdelki s poreklom iz navedenih držav

III

Seznam izdelkov, za katere velja standardni GSP in GSP+

IV

Načini uporabe členov 8 in 33

V

Načini uporabe Poglavja III

VI

Relevantne konvencije

VII

Seznam izdelkov, za katere velja samo GSP+

VIII

Korelacijska tabela

PRILOGA I

DRŽAVE, KI IZPOLNJUJEJO POGOJE ZA UPRAVIČENOST, IN DRŽAVE UPRAVIČENKE

Stolpec A:

abecedna oznaka v skladu z nomenklaturo držav in ozemelj za potrebe zunanjetrgovinske statistike Unije

Stolpec B:

ime

Stolpec C:

preferencialni režim v okviru GSP, do katerega je država upravičena

A

B

C

AE

Združeni arabski emirati

 

AF

Afganistan

EBA

AG

Antigva in Barbuda

 

AL

Albanija

 

AM

Armenija

 

AO

Angola

EBA

AR

Argentina

 

AZ

Azerbajdžan

 

BA

Bosna in Hercegovina

 

BB

Barbados

 

BD

Bangladeš

EBA

BF

Burkina Faso

EBA

BH

Bahrajn

 

BI

Burundi

EBA

BJ

Benin

EBA

BN

Brunej

 

BO

Bolivija

Standardni GSP (1)

BR

Brazilija

 

BS

Bahami

 

BT

Butan

EBA

BW

Bocvana

 

BY

Belorusija

Standardni GSP (2)

BZ

Belize

 

CD

Demokratična republika Kongo

EBA

CF

Srednjeafriška republika

EBA

CG

Kongo

Standardni GSP

CI

Slonokoščena obala

 

CK

Cookovi otoki

Standardni GSP

CL

Čile

 

CM

Kamerun

 

CO

Kolumbija

 

CR

Kostarika

 

CU

Kuba

 

CV

Zelenortski otoki

Standardni GSP (3)

DJ

Džibuti

EBA

DM

Dominika

 

DO

Dominikanska republika

 

DZ

Alžirija

 

EC

Ekvador

 

EG

Egipt

 

ER

Eritreja

EBA

ET

Etiopija

EBA

FJ

Fidži

 

FM

Mikronezija

Standardni GSP

GA

Gabon

 

GD

Grenada

 

GE

Gruzija

 

GH

Gana

 

GM

Gambija

EBA

GN

Gvineja

EBA

GQ

Ekvatorialna Gvineja

 

GT

Gvatemala

 

GW

Gvineja Bissau

EBA

GY

Gvajana

 

HN

Honduras

 

HT

Haiti

EBA

ID

Indonezija

 

IN

Indija

Standardni GSP

IQ

Irak

 

IR

Iran

 

JM

Jamajka

 

JO

Jordanija

 

KE

Kenija

 

KG

Kirgizistan

Standardni GSP (4)

KH

Kambodža

EBA (5)

KI

Kiribati

EBA

KM

Komori

EBA

KN

Sveti Krištof in Nevis

 

KW

Kuvajt

 

KZ

Kazahstan

 

LA

Laos

EBA

LB

Libanon

 

LC

Sveta Lucija

 

LK

Šrilanka

Standardni GSP (6)

LR

Liberija

EBA

LS

Lesoto

EBA

LY

Libija

 

MA

Maroko

 

MD

Moldavija

 

ME

Črna gora

 

MG

Madagaskar

EBA

MH

Marshallovi otoki

 

MK

Severna Makedonija

 

ML

Mali

EBA

MM

Mjanmar/Burma

EBA

MN

Mongolija

Standardni GSP (7)

MR

Mavretanija

EBA

MU

Mauritius

 

MV

Maldivi

 

MW

Malavi

EBA

MX

Mehika

 

MY

Malezija

 

MZ

Mozambik

EBA

NA

Namibija

 

NE

Niger

EBA

NG

Nigerija

Standardni GSP

NI

Nikaragva

 

NP

Nepal

EBA

NR

Nauru

 

NU

Niue

Standardni GSP

OM

Oman

 

PA

Panama

 

PE

Peru

 

PG

Papua Nova Gvineja

 

PH

Filipini

Standardni GSP (8)

PK

Pakistan

Standardni GSP (9)

PW

Palau

 

PY

Paragvaj

 

QA

Katar

 

RW

Ruanda

EBA

SA

Saudova Arabija

 

SB

Salomonovi otoki

EBA

SC

Sejšeli

 

SD

Sudan

EBA

SL

Sierra Leone

EBA

SN

Senegal

EBA

SO

Somalija

EBA

SR

Surinam

 

SS

Južni Sudan

EBA

ST

Sveti Tomaž in Princ

EBA (10)

SV

Salvador

 

SY

Sirija

Standardni GSP

SZ

Esvatini

 

TD

Čad

EBA

TG

Togo

EBA

TH

Tajska

 

TJ

Tadžikistan

Standardni GSP

TL

Vzhodni Timor

EBA

TM

Turkmenistan

 

TN

Tunizija

 

TO

Tonga

 

TT

Trinidad in Tobago

 

TV

Tuvalu

EBA

TZ

Tanzanija

EBA

UA

Ukrajina

 

UG

Uganda

EBA

UY

Urugvaj

 

UZ

Uzbekistan

Standardni GSP (11)

VC

Sveti Vincencij in Grenadine

 

VE

Venezuela

 

VN

Vietnam

 

VU

Vanuatu

Standardni GSP

WS

Samoa

 

XK

Kosovo (12)

 

RS

Srbija

 

YE

Jemen

EBA

ZA

Južna Afrika

 

ZM

Zambija

EBA

ZW

Zimbabve

 

(1)  Se do 31. decembra 2028 šteje za državo upravičenko do GSP+ na podlagi te uredbe. Glej člen 51(3).

(2)  Popoln preklic.

(3)  Se do 31. decembra 2028 šteje za državo upravičenko do GSP+ na podlagi te uredbe. Glej člen 51(3).

(4)  Se do 31. decembra 2028 šteje za državo upravičenko do GSP+ na podlagi te uredbe. Glej člen 51(3).

(5)  Delni preklic.

(6)  Se do 31. decembra 2028 šteje za državo upravičenko do GSP+ na podlagi te uredbe. Glej člen 51(3).

(7)  Se do 31. decembra 2028 šteje za državo upravičenko do GSP+ na podlagi te uredbe. Glej člen 51(3).

(8)  Se do 31. decembra 2028 šteje za državo upravičenko do GSP+ na podlagi te uredbe. Glej člen 51(3).

(9)  Se do 31. decembra 2028 šteje za državo upravičenko do GSP+ na podlagi te uredbe. Glej člen 51(3).

(10)  Na podlagi Delegirane uredbe (EU) 2025/1951 bo Sveti Tomaž in Princ prenehal biti država upravičenka v okviru EBA in bo od 1. januarja 2029 postal standardna država upravičenka do GSP.

(11)  Se do 31. decembra 2028 šteje za državo upravičenko do GSP+ na podlagi te uredbe. Glej člen 51(3).

(12)  To poimenovanje ne vpliva na stališča o statusu ter je v skladu z Resolucijo Varnostnega Sveta OZN 1244(1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

PRILOGA II

DRŽAVE UPRAVIČENKE, ZA KATERE SO BILI PREFERENCIALNI REŽIMI V OKVIRU GSP ZAČASNO PREKLICANI V ZVEZI Z VSEMI ALI NEKATERIMI IZDELKI S POREKLOM IZ NAVEDENIH DRŽAV

Stolpec A:

abecedna oznaka v skladu z nomenklaturo držav in ozemelj za potrebe zunanjetrgovinske statistike Unije

Stolpec B:

ime

Stolpec C:

preferencialni režim, ki je bil v državi preklican

A

B

C

BY

Belorusija

Standardni GSP (1)

KH

Kambodža

EBA (2)

(1)  Popoln preklic.

(2)  Delni preklic.

PRILOGA III

SEZNAM IZDELKOV, ZA KATERE VELJA STANDARDNI GSP IN GSP+

Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature (KN) se šteje, da je poimenovanje izdelkov le informativne narave, tarifni preferenciali pa se določijo glede na oznake KN. Če so navedene oznake KN „ex“, se tarifni preferenciali določijo v skladu z oznako KN in ustreznim poimenovanjem skupaj.

Za vnos izdelkov z oznako KN, označeno z zvezdico (*), veljajo pogoji, navedeni v ustreznem pravu Unije.

Stolpec „Občutljivost/neobčutljivost“ zadeva izdelke, za katere velja standardni GSP (člen 6). Ti izdelki so navedeni kot NS („non-sensitive“ (neobčutljivi) za namene člena 7(1)) ali S („sensitive“(občutljivi) za namene člena 7(2)).

Zaradi poenostavitve so izdelki navedeni v skupinah. Te skupine lahko vključujejo izdelke, za katere so bile dajatve skupne carinske tarife preklicane ali opuščene.

Oddelek GSP

Poglavje

Oznaka KN

Poimenovanje

Občutljivost (S)/neobčutljivost (NS)

S-1a

01

0101 29 90

Živi konji, razen čistopasemskih plemenskih, razen za zakol

S

0101 30 00

Živi osli

S

0101 90 00

Žive mule in mezge

S

0104 20 10  *

Žive koze čistopasemske plemenske

S

0106 14 10

Živi domači kunci

S

0106 39 10

Živi golobi

S

02

0205 00

Meso konj, oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

S

0206 80 91

Užitni klavnični proizvodi konj, oslov, mul in mezgov, sveži ali ohlajeni, razen tistih, ki so namenjeni za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov

S

0206 90 91

Užitni klavnični proizvodi konj, oslov, mul in mezgov, zamrznjeni, razen tistih, ki so namenjeni za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov

S

0207 14 91

Jetra kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, zamrznjena

S

0207 27 91

Jetra puranov, zamrznjena

S

 

 

0207 45 95 0207 55 95 0207 60 91

Jetra rac, gosi ali pegatk, razen mastnih jeter rac ali gosi, zamrznjena

S

 

 

0208 90 70

Žabji kraki

NS

0210 99 10

Konjsko meso, nasoljeno, v slanici ali sušeno

S

0210 99 59

Odpadki govedi, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni, razen mišičnega dela (stebrička) in rebrnega dela trebušne prepone

S

ex 0210 99 85

Klavnični proizvodi ovac ali koz, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni

S

ex 0210 99 85

Klavnični proizvodi govedi, ovac ali koz, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni, razen perutninskih jeter ter razen odpadkov domačih prašičev, govedi ali ovac in koz

S

04

0403 20 41

Jogurt, ki vsebuje dodano čokolado, začimbe, kavo ali kavni ekstrakt, rastline, dele rastlin, žita ali pekovske izdelke in ki vsebuje manj kot 1,5  mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem) ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba.

S

 

0403 20 51

Jogurt, aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav

S

0403 20 53

0403 20 59

0403 20 91

0403 20 93

0403 20 99

0403 90 71

Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, aromatizirani ali ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav

S

0403 90 73

0403 90 79

0403 90 91

0403 90 93

0403 90 99

 

 

0405 20 10

Mlečni namazi z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, vendar do vključno 75 mas. % maščobe

S

0405 20 30

0407 19 90 0407 29 90 0407 90 90

Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana, razen perutninskih jajc

S

0410 10

Insekti

S

0410 90 00

Drugi užitni izdelki živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

S

05

0511 99 39

Spužve, naravne, živalskega izvora, razen surovih

S

S-1b

03

ex Poglavje 3

Ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 0301 19 00

S

0301 19 00

Žive okrasne morske ribe

NS

S-2a

06

ex Poglavje 6

Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 0603 12 00 in 0604 20 40

S

0603 12 00

Rezani nageljni in cvetni brsti nageljnov, sveži, primerni za šopke ali za okras

NS

0604 20 40

Veje iglavcev, sveže

NS

S-2b

07

0701

Krompir, svež ali ohlajen

S

0703 10

Čebula in šalotka, sveža ali ohlajena

S

0703 90 00

Por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene

S

0704

Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene

S

0705

Solata (Lactuca sativa) in radič (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena

S

0706

Korenje, repa, rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, sveže ali ohlajene

S

 

 

ex 0707 00 05

Kumare, sveže ali ohlajene, od 16. maja do 31. oktobra

S

0708

Stročnice oluščene ali ne, sveže ali ohlajene

S

0709 20 00

Beluši, sveži ali ohlajeni

S

0709 30 00

Jajčevci, sveži ali ohlajeni

S

0709 40 00

Zelena, razen gomoljne zelene, sveža ali ohlajena

S

0709 51 00 0709 52 00 0709 53 00 0709 54 00 0709 55 00 0709 59 00

Gobe, sveže ali ohlajene, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 0709 56 00

S

0709 60 10

Sladke paprike, sveže ali ohlajene

S

0709 60 99

Plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta, sveži ali ohlajeni, razen sladkih paprik, razen za proizvodnjo capsicina ali barvil na bazi capsicum oljnih smol in razen za industrijsko proizvodnjo eteričnih olj ali smol

S

0709 70 00

Špinača, novozelandska špinača in vrtna loboda, sveža ali ohlajena

S

ex 0709 91 00

Okrogle artičoke, sveže ali ohlajene, od 1. julija do 31. oktobra

S

0709 92 10  *

Oljke, sveže ali ohlajene, za razne namene, razen za proizvodnjo olja

S

0709 93 10

Bučke, sveže ali ohlajene

S

0709 93 90 0709 99 90

Druge vrtnine, sveže ali ohlajene

S

0709 99 10

Solatna zelenjava, sveža ali ohlajena, razen solate (Lactuca sativa) in radiča (Cichorium spp.)

S

0709 99 20

Blitva in kardij, sveža ali ohlajena

S

 

 

0709 99 40

Kapre, sveže ali ohlajene

S

0709 99 50

Koromač, svež ali ohlajen

S

ex 0710

Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 0710 80 85

S

ex 0711

Vrtnine, začasno konzervirane, vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 0711 20 90

S

ex 0712

Sušene vrtnine, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene, razen oljk in izdelkov iz tarifne podštevilke 0712 90 19

S

0713

Sušene stročnice, oluščene ali zdrobljene ali ne

S

0714 20 10  *

Sladki krompir, svež, cel, namenjen za človeško prehrano

N S

0714 20 90

Sladki krompir, svež, ohlajen, zamrznjen ali posušen, cel ali razrezan ali v peletih, razen svežega in celega, namenjenega za človeško prehrano

S

0714 90 90

Topinambur in podobne korenovke in gomolji z visokim deležem inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa

N S

 

08

0802 11 90

Mandeljni, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni, razen grenkih

S

0802 12 90

0802 21 00

Lešniki (Corylus spp.), sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni

S

0802 22 00

0802 31 00

Navadni orehi, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni

S

0802 32 00

 

 

0802 41 00

Kostanji (Castanea spp.), sveži ali suhi, oluščeni

S

0802 42 00

ali neoluščeni

 

0802 51 00

Pistacije, sveže ali suhe, oluščene ali neoluščene

NS

0802 52 00

 

 

0802 61 00

Makadamije, sveže ali suhe, oluščene ali neoluščene

NS

0802 62 00

 

 

0802 90 85

Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni

NS

0802 91 00 0802 92 00

Pinjole, sveže ali suhe, oluščene ali neoluščene

NS

0803 10 10

Pisang (rajske smokve), svež

S

0803 10 90

Banane, vključno pisang (rajske smokve), suhe

S

0803 90 90

 

 

0804 10 00

Dateljni, sveži ali suhi

S

0804 20 10

Fige, sveže ali suhe

S

0804 20 90

 

 

0804 30 00

Ananas, svež ali suh

S

0804 40 00

Avokado, svež ali suh

S

ex 0805 21

Mandarine (vključno tangerine in mandarine satsuma) in klementine, mandarine wilking in podobni hibridi agrumov, sveži ali suhi, od 1. marca do 31. oktobra

S

ex 0805 22 00

ex 0805 29 00

 

 

0805 40 00

Grenivke, vključno pomelo, sveže ali suhe

NS

0805 50 90

Limete (Citrus aurantifolia, Citrus latifolia), sveže ali suhe

S

0805 90 00

Drugi agrumi, sveži ali suhi

S

ex 0806 10 10

Namizno grozdje, sveže, od 1. januarja do 20. julija in od 21. novembra do 31. decembra, razen grozdja vrste Emperor (Vitis vinifera cv.) od 1. do 31. decembra

S

0806 10 90

Drugo grozdje, sveže

S

ex 0806 20

Suho grozdje, razen izdelkov iz tarifne podštevilke ex 0806 20 30 v izvirni embalaži z neto vsebino več kot 2 kg

S

0807 11 00

Melone (vključno lubenice), sveže

S

0807 19 00

0808 10 10

Jabolka za predelavo v mošt, sveža, razsuta, od 16. septembra do 15. decembra

S

0808 30 10

Hruške za predelavo v mošt, sveže, razsute, od 1. avgusta do 31. decembra

S

ex 0808 30 90

Druge hruške, sveže, od 1. maja do 30. junija

S

0808 40 00

Kutine, sveže

S

ex 0809 10 00

Marelice, sveže, od 1. januarja do 31. maja in od 1. avgusta do 31. decembra

S

0809 21 00

Višnje (Prunus cerasus), sveže

S

ex 0809 29

Češnje, sveže, od 1. januarja do 20. maja in od 11. avgusta do 31. decembra, razen višenj (Prunus cerasus)

S

ex 0809 30

Breskve, vključno z nektarinami, sveže, od 1. januarja do 10. junija in od 1. oktobra do 31. decembra

S

ex 0809 40 05

Slive, sveže, od 1. januarja do 10. junija in od 1. oktobra do 31. decembra

S

 

 

0809 40 90

Trnulje, sveže

S

ex 0810 10 00

Jagode, sveže, od 1. januarja do 30. aprila in od 1. avgusta do 31. decembra

S

0810 20

Maline, robide, murve in Loganove robide, sveže

S

0810 30

Črni, beli ali rdeči ribez in kosmulje, sveži

S

0810 40 30

Sadje vrste Vaccinium myrtillus, sveže

S

0810 40 50

Sadje vrste Vaccinium macrocarpon in Vaccinium corymbosum, sveže

S

0810 40 90

Drugo sadje rodu Vaccinium, sveže

S

0810 50 00

Kivi, svež

S

0810 60 00

Durian, svež

S

0810 70 00

0810 90 75

Kaki

Drugo sadje, sveže

S

ex 0811

Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne, razen izdelkov iz podštevilk 0811 10 in 0811 20

S

ex 0812

Sadje in oreški, začasno konzervirani, vendar kot takšni neprimerni za takojšnjo porabo, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 0812 90 30

S

0812 90 30

Papaje

N S

0813 10 00

Marelice, suhe

S

0813 20 00

Slive

S

0813 30 00

Jabolka, suha

S

0813 40 10

Breskve, vključno z nektarinami, suhe

S

 

 

0813 40 30

Hruške, suhe

S

0813 40 50

Papaje, suhe

N S

0813 40 95

Drugo sadje, suho, razen tistega iz tarifnih številk 0801 do 0806

NS

0813 50 12

Mešanice iz suhega sadja (razen tistih iz tarifnih številk 0801 do 0806 ), iz papaj tamarind, indijskih jabolk, ličija, kruhovca, sapodil, pasijonk, karambol in pitahaje, ki ne vsebujejo suhih sliv

S

0813 50 15

Druge mešanice iz suhega sadja (razen tistih iz tarifnih številk 0801 do 0806 ), ki ne vsebujejo suhih sliv

S

0813 50 19

Mešanice iz suhega sadja (razen tistih iz tarifnih številk 0801 do 0806 ), ki vsebujejo suhe slive

S

0813 50 31

Mešanice izključno iz tropskih oreškov iz tarifnih številk 0801 in 0802

S

0813 50 39

Mešanice izključno iz oreškov iz tarifnih številk 0801 in 0802 , razen tropskih oreškov

S

0813 50 91

Druge mešanice oreškov in suhega sadja iz poglavja 8, ki ne vsebujejo suhih sliv ali fig

S

0813 50 99

Druge mešanice oreškov in suhega sadja iz poglavja 8

S

0814 00 00

Lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje

NS

S-2c

09

ex Poglavje 9

Kava, pravi čaj, maté čaj in začimbe, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 0901 12 00 , 0901 21 00 , 0901 22 00 , 0901 90 90 in 0904 21 10 , tarifnih številk 0905 in 0907 , in tarifnih podštevilk 0910 91 90 , 0910 99 33 , 0910 99 39 , 0910 99 50 in 0910 99 99

NS

0901 12 00

Kava, nepražena, brez kofeina

S

0901 21 00

Kava, pražena, s kofeinom

S

 

 

0901 22 00

Kava, pražena, brez kofeina

S

0901 90 90

Kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave

S

0904 21 10

Sladke paprike, suhe, nezdrobljene in nezmlete

S

0905

Vanilija

S

0907

Klinčki (celi plodovi, popki in peclji)

S

0910 91 90

Mešanice dveh ali več izdelkov iz tarifnih številk 0904 do 0910 , zdrobljene ali zmlete

S

0910 99 33

Timijan, ki ni divji timijan – materina dušica (Thymus serpyllum L.); lovorjev list

S

0910 99 39

0910 99 50

0910 99 99

Druge začimbe, zdrobljene ali zmlete, razen mešanic dveh ali več izdelkov iz tarifnih številk 0904 do 0910

S

S-2d

10

1008 50 00

Kvinoja (Chenopodium quinoa)

S

11

ex 1104 29 17

Oluščena žitna zrna, razen ječmenovih, ovsenih koruznih, riževih in pšeničnih

S

1105

Moka, zdrob, prah, granule, kosmiči, peleti iz krompirja

S

1106 10 00

Moka, zdrob, prah iz suhih stročnic iz tarifne številke 0713

S

1106 30

Moka, prah in zdrob iz izdelkov iz poglavja 8

S

1108 20 00

Inulin

S

 

12

ex Poglavje 12

Oljna semena in plodovi; različna zrna, semena in plodovi razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 1209 21 00 , 1209 23 80 , 1209 29 50 , 1209 29 80 , 1209 30 00 , 1209 91 80 in 1209 99 91 ; industrijske ali zdravilne rastline, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 1211 90 30 in tarifne številke 1210 ter izdelkov iz tarifnih podštevilk 1212 91 in 1212 93 00

S

1209 21 00

Seme lucerne (alfalfa), namenjeno za setev

NS

1209 23 80

Drugo seme bilnice, namenjeno za setev

NS

1209 29 50

Seme volčjega boba, namenjeno za setev

NS

1209 29 80

Seme drugih krmnih rastlin, namenjeno za setev

NS

1209 30 00

Seme rastlin z neolesenelim steblom, ki se gojijo v glavnem zaradi cvetov, namenjeno za setev

NS

1209 91 80

Druga semena vrtnin, namenjena za setev

NS

 

 

1209 99 91

Semena rastlin, ki se gojijo predvsem zaradi cvetov, namenjena za setev, razen tistih iz tarifne podštevilke 1209 30 00

NS

1211 90 30

Tonka fižol, svež, ohlajen, zamrznjen ali sušen, rezan ali cel, zdrobljen ali zmlet

NS

13

ex Poglavje 13

Šelak; gume, smole in drugi rastlinski sokovi in ekstrakti, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 1302 12 00

S

1302 12 00

Rastlinski sokovi in ekstrakti iz sladkih koreninic

NS

S-3

15

1501 90 00

Perutninska maščoba, razen tiste iz tarifne številke 0209 ali 1503

S

1502 10 90 1502 90 90

Maščobe govedi, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503 in tistih za industrijske namene ter za proizvodnjo hrane za človeško prehrano

S

 

 

1503 00 19

Stearin iz prašičje masti in oleostearin, razen za industrijske namene

S

1503 00 90

Olje iz prašičje masti, oleo-olje in olje iz loja, neemulgirani ali nemešani ali kako drugače obdelani, razen olja iz loja za industrijske namene ter za proizvodnjo hrane za človeško prehrano

S

1504

Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani

S

1505 00 10

Maščoba iz volne, surova

S

1507

Sojino olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

S

1508

Olje iz arašidov in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

S

1511 10 90

Palmovo olje, surovo, razen za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano, toda kemično nemodificirano

S

1511 90

Palmovo olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano, razen surovega olja

S

1512

Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in bombaževega semena in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

S

1513

Olje iz kokosovega oreha (kopra), palmovih jedrc (koščic) ali orehov palme babassu in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

S

1514

Olje iz oljne repice, ogrščice ali gorčice in njihove frakcije, rafinirano ali nerafinirano, toda kemično nemodificirano

S

1515

Druge rastlinske ali mikrobne masti in olja, nehlapna (vključno z jojoba oljem) in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani

S

 

 

ex 1516

Masti in olja živalskega, rastlinskega ali mikrobnega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda nadalje nepredelani, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 1516 20 10

S

1516 20 10

Hidrogenirano ricinusovo olje, tako imenovani „opalni vosek“

NS

1517

Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega, rastlinskega ali mikrobnega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz poglavja 15, razen užitnih masti ali olj ali njihovih frakcij iz tarifne številke 1516

S

1518 00

Živalske, rastlinske ali mikrobne masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516 ; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ali olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz poglavja 15, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

S

1521 90 99

Čebelji vosek in voski drugih insektov, prečiščeni ali neprečiščeni, barvani ali nebarvani, razen surovega

S

1522 00 10

Degras (strojarska maščoba)

S

1522 00 91

Oljne gošče in usedline; milne usedline, razen tistih, ki vsebujejo olje, z značilnostmi oljčnega olja

S

S-4a

16

1601 00 10

Klobase in podobni izdelki, iz jeter in sestavljena živila na osnovi jeter

S

1602 20 10

Gosja ali račja jetra, pripravljena ali konzervirana

S

1602 41 90

Šunka prašičev in njeni kosi, pripravljena ali konzervirana, razen domačih prašičev

S

1602 42 90

Plečeta prašičev in njeni kosi, pripravljena ali konzervirana, razen domačih prašičev

S

 

 

1602 49 90

Drugo pripravljeno ali konzervirano meso prašičev ali mesni klavnični odpadki, razen domačih prašičev

S

1602 90 31

Drugo pripravljeno ali konzervirano meso ali mesni klavnični odpadki divjadi ali kuncev

S

1602 90 69

Drugo pripravljeno ali konzervirano meso ali mesni klavnični odpadki ovac ali koz ali drugih živali, ki ne vsebujejo termično neobdelanega mesa ali klavničnih odpadkov govedi in mesa ali klavničnih odpadkov domačih prašičev

S

1602 90 91

1602 90 95

1602 90 99

1603 00 10

Ekstrakti in sokovi iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg

S

1604

Pripravljene ali konzervirane ribe; kaviar in kaviarjevi nadomestki, pripravljeni iz ribjih jajčec

S

1605

Raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji, pripravljeni ali konzervirani

S

S-4b

17

1702 50 00

Kemično čista fruktoza

S

1702 90 10

Kemično čista maltoza

S

1704

Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava

S

18

Poglavje 18

Kakav in kakavovi izdelki

S

19

ex Poglavje 19

Izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski izdelki razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 1901 20 00 in 1901 90 91

S

1901 20 00

Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih proizvodov iz tarifne številke 1905

NS

 

 

1901 90 91

Drugi izdelki, ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba, ali ki vsebujejo manj kot 1,5  mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze (vključno invertni sladkor) ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba, razen živil v obliki prahu, sestavljenih iz izdelkov iz tarifnih številk 0401 do 0404

NS

20

ex Poglavje 20

Izdelki iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 2008 20 19 in 2008 20 39 ter razen izdelkov iz tarifne številke 2002 in iz tarifnih podštevilk 2005 80 00 , 2008 40 19 , 2008 40 31 , 2008 40 51 do 2008 40 90 , 2008 70 19 , 2008 70 51 , 2008 70 61 do 2008 70 98

S

2008 20 19

Ananas, pripravljen ali konzerviran kako drugače, ki vsebuje dodan alkohol in ni naveden ali zajet na drugem mestu

NS

2008 20 39

21

ex Poglavje 21

Razna živila, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 2101 20 in 2102 20 19 in izdelkov iz tarifnih podštevilk 2106 10 , 2106 90 30 , 2106 90 51 , 2106 90 55 ter 2106 90 59

S

2101 20

Ekstrakti, esence in koncentrati pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali maté čaja

NS

2102 20 19

Drug neaktivni kvas

NS

22

ex Poglavje 22

Pijače, alkoholne tekočine in kis, razen izdelkov iz tarifne številke 2207 , tarifnih podštevilk 2204 10 11 do 2204 30 10 in tarifne podštevilke 2208 40

S

23

2302 50 00

Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, v obliki peletov ali ne

S

2307 00 19

Druga vinska usedlina

S

2308 00 19

Druge grozdne tropine

S

 

 

2308 00 90

Drugi rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

NS

2309 10 90

Druga hrana za pse ali mačke, pripravljena za prodajo na drobno, razen tiste, ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 50 do 1702 30 90 , 1702 40 90 , 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne izdelke

S

2309 90 10

Hrana za ribe ali morske sesalce, topljiva, ki se uporablja kot krma za živali

NS

2309 90 91

Rezanci iz sladkorne pese z dodano melaso, ki se uporabljajo kot krma za živali

S

2309 90 96

Drugi izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki vsebujejo 49 mas. % ali več holinklorida na organskem ali anorganskem nosilcu ali ne

S

S-4c

24

ex Poglavje 24

Tobak in izdelani tobačni nadomestki, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 2401 10 60

S

2401 10 60

Na soncu sušeni tobak orientalskega tipa, nerazpecljan

NS

S-5

25

2519 90 10

Magnezijev oksid, razen žganega naravnega magnezijevega karbonata

NS

2522

Živo apno, gašeno apno in hidravlično apno, razen kalcijevega oksida in hidroksida iz tarifne številke 2825

NS

2523

Portlandski cement, aluminatni cement, žlindrani cement, supersulfatni cement in podobni hidravlični cementi, vštevši barvane in v obliki klinkerja

NS

27

Poglavje 27

Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski

NS

S-6a

28

2801

Fluor, klor, brom in jod

NS

2802 00 00

Žveplo, sublimirano ali oborjeno; koloidno žveplo

NS

 

 

ex 2804

Vodik, žlahtni plini in druge nekovine, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 2804 69 00

NS

2805 19

Alkalijske ali zemeljsko-alkalijske kovine, razen natrija in kalcija

NS

2805 30

Redke zemeljske kovine, skandij in itrij, vključno njihove medsebojne mešanice in zlitine

NS

2806

Klorovodik (klorovodikova kislina); klorsulfonska kislina

NS

2807 00

Žveplova kislina; oleum

NS

2808 00 00

Solitrna kislina; sulfonitritne kisline

NS

2809

Difosforjev pentoksid; fosforna kislina; polifosforjeve kisline, kemično določene ali ne

NS

2810 00 90

Borovi oksidi, razen diborovega trioksida; borove kisline

NS

2811

Druge anorganske kisline in druge anorganske kisikove spojine nekovin

NS

2812

Halogenidi in oksihalogenidi nekovin

NS

2813

Sulfidi nekovin; fosforjev trisulfid, komercialni

NS

2814

Amoniak, brezvodni ali v vodni raztopini

S

2815

Natrijev hidroksid (kavstična soda); kalijev hidroksid (kavstična pepelika); natrijevi ali kalijevi peroksidi

S

2816

Magnezijev hidroksid in peroksid; stroncijevi ali barijevi oksidi, hidroksidi in peroksidi

NS

2817 00 00

Cinkov oksid; cinkov peroksid

S

 

 

2818 10

Umetni korund, kemično določen ali ne

S

2818 20 00

Aluminijev oksid razen umetnega korunda

NS

2819

Kromovi oksidi in hidroksidi

S

2820

Manganovi oksidi

S

 

 

2821

Železovi oksidi in hidroksidi; zemeljske barve, ki vsebujejo 70 mas. % ali več vezanega železa, preračunanega kot Fe2O3

NS

2822 00 00

Kobaltovi oksidi in hidroksidi; komercialni kobaltovi oksidi

NS

2823 00 00

Titanovi oksidi

S

2824

Svinčevi oksidi; minij in oranžni svinčev oksid

NS

ex 2825

Hidrazin in hidroksilamin in njune anorganske soli; druge anorganske baze; drugi kovinski oksidi, hidroksidi in peroksidi, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 2825 10 00 in 2825 80 00

NS

2825 10 00

Hidrazin in hidroksilamin in njune anorganske soli;

S

2825 80 00

Antimonovi oksidi

S

2826

Fluoridi; fluorosilikati, fluoroaluminati in druge kompleksne fluorove soli

NS

ex 2827

Kloridi, oksikloridi in hidroksikloridi, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 2827 10 00 in 2827 32 00 ; bromidi in oksibromidi; jodidi in oksijodidi

NS

2827 10 00

Amonijev klorid

S

2827 32 00

Kloridi aluminija

S

2828

Hipokloriti; komercialni kalcijev hipoklorit; kloriti; hipobromiti

NS

 

 

2829

Klorati in perklorati; bromati in perbromati; jodati in perjodati

NS

ex 2830

Sulfidi, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 2830 10 00 ; polisulfidi, kemično določeni ali ne

NS

2830 10 00

Natrijevi sulfidi

S

2831

Ditioniti in sulfoksilati

NS

2832

Sulfiti; tiosulfati

NS

2833

Sulfati; galuni; peroksisulfati (persulfati)

NS

2834 10 00

Nitriti

S

2834 21 00

Nitrati kalija

NS

2834 29

Drugi nitrati kot nitrati kalija

NS

2835

Fosfinati (hipofosfiti), fosfonati (fosfiti) in fosfati; polifosfati, kemično določeni ali ne

S

ex 2836

Karbonati, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 2836 20 00 , 2836 40 00 in 2836 60 00 ; peroksikarbonati (perkarbonati); komercialni amonijev karbonat, ki vsebuje amonijev karbamat

NS

2836 20 00

Dinatrijev karbonat

S

2836 40 00

Kalijevi karbonati

S

2836 60 00

Barijev karbonat

S

2837

Cianidi, oksicianidi in kompleksni cianidi

NS

2839

Silikati; komercialni silikati alkalijskih kovin

NS

 

 

2840

Borati; peroksiborati (perborati)

NS

ex 2841

Oksi in peroksi soli kovinskih kislin, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 2841 61 00

NS

2841 61 00

Kalijev permanganat

S

2842

Druge soli anorganskih kislin ali peroksi kislin (vključno z aluminosilikati, kemično določenimi ali ne), razen azidov

NS

2843

Plemenite kovine v koloidnem stanju; anorganske in organske spojine plemenitih kovin, kemično določene ali nedoločene; amalgami plemenitih kovin

NS

ex 2844 30 11

Kermeti, ki vsebujejo uran, osiromašen z U-235 ali sestavine tega izdelka, razen neobdelani

NS

ex 2844 30 51

Kermeti, ki vsebujejo torij ali sestavine torija, razen neobdelani

NS

2845 20 00 2845 30 00 2845 40 00 2845 90 90

Izotopi, razen tistih iz tarifne številke 2844 , in organske ali anorganske spojine takih izotopov, kemično določene ali nedoločene, razen težke vode (devterijev oksid) (Euratom) ter razen devterija in njegovih spojin, vodika in njegovih spojin, obogatenih z devterijem, mešanic in raztopin, ki vsebujejo te izdelke (Euratom)

NS

2846

Anorganske in organske spojine redkih zemeljskih kovin, itrija ali skandija ali iz mešanic teh kovin

NS

2847 00 00

Vodikov peroksid, utrjen s sečnino ali ne

NS

ex 2849

Karbidi, kemično določeni ali nedoločeni, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 2849 20 00 in 2849 90 30

NS

2849 20 00

Silicijevi karbidi, kemično določeni ali nedoločeni

S

2849 90 30

Karbidi volframa, kemično določeni ali nedoločeni

S

ex 2850 00

Hidridi, nitridi, azidi, silicidi in boridi, kemično določeni ali ne, razen spojin, ki so tudi karbidi iz tarifne številke 2849

NS

 

 

ex 2850 00 60

Silicidi, kemično določeni ali ne

S

2852

Anorganske ali organske živosrebrove spojine, kemično opredeljene ali kemično neopredeljene, razen amalgamov

NS

2853

Fosfidi, kemično določeni ali nedoločeni, razen železovih fosfidov Karbidi, kemično določeni ali nedoločeni; druge anorganske spojine (vključno z destilirano ali elektroneprevodno vodo in vodo podobne čistoče); utekočinjen zrak (z izločenimi ali neizločenimi žlahtnimi plini); stisnjen zrak; amalgami, razen amalgamov plemenitih kovin

NS

29

2903

Halogenirani derivati ogljikovodikov

S

ex 2904

Sulfo, nitro ali nitrozo derivati ogljikovodikov, halogenirani ali nehalogenirani, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 2904 20 00

NS

2904 20 00

Derivati, ki vsebujejo samo nitro- ali nitrozo- skupine

S

ex 2905

Aciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo, nitro ali nitrozo derivati, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 2905 45 00 ter izdelkov iz tarifnih podštevilk 2905 43 00 in 2905 44

S

2905 45 00

Glicerol

NS

2906

Ciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati

NS

ex 2907

Fenoli, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 2907 15 90 in ex 2907 22 00 ; fenolni alkoholi

NS

2907 15 90

Naftoli in njihove soli, razen 1-naftol

S

ex 2907 22 00

Hidrokinon (kinol)

S

2908

Halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati fenolov ali fenol alkoholov

NS

2909

Etri, eter-alkoholi, eter-fenoli, eter-alkohol-fenoli, peroksidi alkoholov, peroksidi etrov, peroksidi ketonov (kemično opredeljeni ali neopredeljeni) in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati

S

 

 

2910

Epoksidi, epoksialkoholi, epoksifenoli in epoksietri s tričlenskim obročem in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati

NS

 

 

2911 00 00

Acetali in polacetali z drugimi kisikovimi funkcijami ali brez njih in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati

NS

 

 

ex 2912

Aldehidi, z drugimi kisikovimi funkcijami ali brez njih; ciklični polimeri aldehidov; paraformaldehid, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 2912 41 00

NS

2912 41 00

Vanilin (4-hidroksi-3-metoksibenzaldehid)

S

2913 00 00

Halogenski, sulfo, nitro ali nitrozo derivati izdelkov iz tarifne številke 2912

NS

ex 2914

Ketoni in kinoni, z drugimi kisikovimi funkcijami ali brez njih, in njihovi halogenski, sulfo, nitro ali nitrozo derivati, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 2914 11 00 , ex 2914 29 in 2914 22 00

NS

2914 11 00

Aceton

S

2914 22 00

Cikloheksanon in metilcikloheksanoni

S

ex 2914 29 00

Kafra

S

 

 

2915

Nasičene aciklične monokarboksilne kisline in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline; sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati

S

ex 2916

Nenasičene aciklične monokarboksilne kisline, ciklične monokarboksilne kisline in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline, njihovi halogenski, sulfo, nitro ali nitrozo derivati, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk ex 2916 11 00 , 2916 12 in 2916 14

NS

ex 2916 11 00

Akrilna kislina

S

2916 12 00

Estri akrilne kisline

S

2916 14 00

Estri metakrilne kisline

S

 

 

ex 2917

Polikarboksilne kisline, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline in njihovi halogenski, sulfo, nitro ali nitrozo derivati, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 2917 11 00 , 2917 12 00 , 2917 14 00 , 2917 32 00 , 2917 35 00 in 2917 36 00

NS

2917 11 00

Oksalna kislina, njene soli in estri

S

ex 2917 12 00

Adipinska kislina in njene soli

S

2917 14 00

Anhidrid maleinske kisline

S

2917 32 00

Dioktil ortoftalati

S

2917 35 00

Anhidrid ftalne kisline

S

2917 36 00

Tereftalna kislina in njene soli

S

ex 2918

Karboksilne kisline z dodatno kisikovo funkcijo in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline; njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo derivati, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 2918 14 00 , 2918 15 00 , 2918 21 00 , 2918 22 00 in ex 2918 29 00

NS

2918 14 00

Citronska kislina

S

2918 15 00

Soli in estri citronske kisline

S

2918 21 00

Salicilna kislina in njene soli

S

2918 22 00

o-acetilsalicilna kislina, njene soli in estri

S

ex 2918 29 00

Sulfosalicilne kisline, hidroksinaftonske kisline; njihove soli in estri

S

2919

Estri fosforne kisline in njihove soli, vključno z laktofosfati; sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati

NS

2920

Estri drugih anorganskih kislin nekovin (razen estrov vodikovih halogenidov) in njihove soli; sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati

NS

 

 

ex 2921

Spojine z amino funkcijo

S

2921 42 00

Derivati anilina in njihove soli

NS

ex 2922

Aminospojine s kisikovo funkcijo

S

2922 41 00

Lizin in njegovi estri; njihove soli

NS

2923

Kvarterne amonijeve soli in hidroksidi; lecitini in drugi fosfoaminolipidi, kemično določeni ali nedoločeni

NS

ex 2924

Spojine s karboksiamidno funkcijo, spojine ogljikove kisline z amidno funkcijo, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 2924 23 00

S

2924 23 00

2-acetamidobenzojska kislina (N-acetilantranilna kislina) in njene soli

NS

2925

Spojine s karboksiimidno funkcijo (vključno saharin in njegove soli) in spojine z imino funkcijo

NS

ex 2926

Spojine z nitrilno funkcijo, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 2926 10 00

NS

2926 10 00

Akrilonitril

S

2927 00 00

Diazo-, azo- ali azoksi spojine

NS

2928 00 90

Drugi organski derivati hidrazina ali hidroksilamina

NS

2929 10 00

Izocianati

S

2929 90

Druge spojine z drugimi dušikovimi funkcijami

NS

2930 10 00

2-(N,N-dimetilamino)etantiol

S

2930 20 00

Tiokarbamati in ditiokarbamati

NS

2930 30 00

Tiuram mono-, di- ali tetra-sulfidi

NS

2930 40 90

Metionin, razen metionin (INN)

S

2930 60 00

2-(N,N-dietilamino)etantiol

S

 

 

2930 70 00

Bis(2-hidroksietil)sulfid (tiodiglikol (INN))

S

2930 80 00

Aldikarb (ISO), Kaptafol (ISO) in metamidofos (ISO)

S

2930 90 13

Cistein in cistin

S

2930 90 16

Derivati cisteina ali cistina

NS

2930 90 80

Forat (ISO)

S

ex 2930 90 95

Druge organske žveplove spojine, ditiokarbonati (ksantati)

NS

ex 2930 90 95

Druge organske žveplove spojine, razen ditiokarbonatov (ksantati)

S

2931

Druge organsko-anorganske spojine

NS

ex 2932

Heterociklične spojine samo s heteroatomom ali heteroatomi kisika, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 2932 12 00 , 2932 13 00 in ex 2932 20 90

NS

2932 12 00

2-furaldehid (furfuraldehid)

S

2932 13 00

Furfurilalkohol in tetrahidrofurfuril alkohol

S

ex 2932 20 90

Kumarin, metilkumarini in etilkumarini

S

ex 2933

Heterociklične spojine samo s heteroatomom ali heteroatomi dušika, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 2933 61 00

NS

2933 61 00

Melamin

S

2934

Nukleinske kisline in njihove soli, kemično opredeljene ali neopredeljene; druge heterociklične spojine

NS

2935 00

Sulfonamidi

S

2938

Glikozidi, naravni ali sintetični, in njihove soli, etri, estri in drugi derivati

NS

ex 2940 00 00

Sladkorji, kemično čisti, razen saharoze, laktoze, maltoze, glukoze in fruktoze; razen ramnoze, rafinoze in manoze; sladkorni etri, sladkorni acetali in sladkorni estri, in njihove soli, razen proizvodov iz tarifnih številk 2937 , 2938 ali 2939

S

 

 

ex 2940 00 00

Ramnoza, rafinoza in manoza

NS

2941 20 30

Dihidrostreptomicin, njegove soli, estri in hidrati

NS

2942 00 00

Druge organske spojine

NS

S-6b

31

3102 21

Amonijev sulfat

NS

3102 40

Mešanice amonijevega nitrata s kalcijevim karbonatom ali drugimi anorganskimi negnojilnimi snovmi

NS

3102 50

Natrijev nitrat

NS

3102 60

Dvojne soli in mešanice kalcijevega nitrata in amonijevega nitrata

NS

 

 

3103 11 00 3103 19 00

Superfosfati

S

3105

Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo dva ali tri gnojilne elemente - dušik, fosfor in kalij; druga gnojila; izdelki iz poglavja 31 v tabletah ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg

S

32

ex Poglavje 32

Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; pripravljena premazna sredstva in laki; premazna sredstva in laki; kiti in druge tesnilne mase; tiskarske barve in črnila; razen izdelkov iz tarifnih številk 3204 in 3206 ter izdelkov iz tarifnih podštevilk 3201 90 20 , ex 3201 90 90 (strojilni ekstrakti evkaliptusa), ex 3201 90 90 (strojilni ekstrakti, dobljeni iz sadežev „gambier“ in mirobolan) in ex 3201 90 90 (strojilni ekstrakti rastlinskega izvora)

NS

ex 3204

Sintetične organske barvilne snovi, kemično opredeljene ali neopredeljene; preparati na osnovi sintetičnih organskih barvil, navedeni v opombi 3 k poglavju 32 o sintetičnih organskih barvilih; sintetični organski proizvodi, ki se uporabljajo kot fluorescenčna belila ali kot luminofori, kemično opredeljeni ali neopredeljeni

S

3204 11 00

Sintetična organska disperzijska barvila; preparati na osnovi barvilnih snovi rastlinskega ali živalskega izvora

NS

3204 13 00

Bazična sintetična organska barvila; preparati na osnovi bazičnih sintetičnih organskih barvil

NS

 

 

3204 14 00

Direktna sintetična organska barvila; preparati na osnovi direktnih sintetičnih organskih barvil

NS

3204 15

Sintetična organska redukcijska barvila, vključno s tistimi, ki so v tem stanju uporabna kot pigmenti; preparati na osnovi sintetičnih organskih redukcijskih barvil

NS

3206

Druga barvila; preparati, navedeni v opombi 3 k poglavju 32, razen tistih iz tarifnih številk 3203 , 3204 ali 3205 ; anorganski proizvodi, ki se uporabljajo kot luminofori, kemično določeni ali nedoločeni

S

33

Poglavje 33

Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki

NS

34

Poglavje 34

Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“ ter zobarski preparati na osnovi sadre

NS

35

3501

Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila

S

3502 90 90

Albuminati in drugi derivati albumina

NS

3503 00

Želatina (vključno z želatino v kvadratnih in pravokotnih listih po površini obdelano ali neobdelano ali barvano ali ne) in njeni derivati; želatina iz ribjih mehurjev; druga lepila živalskega izvora, razen kazeinskih lepil iz tarifne številke 3501

NS

3504 00

Peptoni in njihovi derivati; druge proteinske snovi in njihovi deri vati, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; prah iz kože usnja, vključno tudi prah iz kromovo strojenega usnja

NS

3505 10 50

Škrobi, esterificirani ali eterificirani

NS

3506

Pripravljena lepila in druga pripravljena sredstva za lepljenje, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; proizvodi, ki so primerni za uporabo kot lepila ali sredstva za lepljenje, pripravljeni za prodajo na drobno kot lepila in sredstva za lepljenje, v pakiranjih do vključno 1 kg neto mase

NS

3507

Encimi; pripravljeni encimi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

S

 

36

Poglavje 36

Razstreliva; pirotehnični proizvodi; vžigalice; piroforne zlitine; vnetljivi preparati

NS

37

Poglavje 37

Izdelki za fotografske in kinematografske namene

NS

38

ex Poglavje 38

Razni kemijski izdelki, razen izdelkov iz tarifnih številk 3802 in 3817 00 , tarifnih podštevilk 3823 12 00 in 3823 70 00 ter tarifne številke 3825 , razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 3809 10 in 3824 60

NS

3802

Aktivno oglje; aktivirani naravni mineralni proizvodi; živalsko oglje, vključno rabljeno živalsko oglje

S

3817 00

Mešani alkilbenzeni in mešani alkilnaftaleni, razen tistih iz tarifne številke 2707 ali 2902

S

3823 12 00

Oleinska kislina

S

3823 70 00

Industrijski maščobni alkoholi

S

 

3825

Ostanki iz proizvodnje kemijske industrije ali sorodnih industrij, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; komunalni odpadki; kanalizacijsko blato; drugi odpadki, navedeni v opombi 6 k poglavju 38

S

S-7a

39

ex Poglavje 39

Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, razen izdelkov iz tarifnih številk 3901 , 3902 , 3903 in 3904 , tarifnih podštevilk 3906 10 00 , 3907 10 00 , 3907 61 , 3907 69 in 3907 99 , tarifnih številk 3908 in 3920 ter tarifnih podštevilk 3921 90 10 in 3923 21 00

NS

3901

Polimeri etilena (PE) v primarnih oblikah

S

3902

Polimeri propilena (PP) ali drugih olefinov, v primarnih oblikah

S

3903

Polimeri stirena (PS) v primarnih oblikah

S

3904

Polimeri vinilklorida (PVC) ali drugih halogeniranih olefinov, v primarnih oblikah

S

3906 10 00

Poli(metilmetakrilat) (PMMA)

S

3907 10 00

Poliacetali

S

 

 

3907 61 00

Polietilen tereftalat (PET) z viskoznim številom 78 ml/g ali več

S

3907 69 00

Polietilen tereftalat (PET), razen tistih z viskoznim številom 78 ml/g ali več

S

3907 99

Drugi poliestri, razen nenasičenih

S

3908

Poliamidi (PAM), v primarnih oblikah

S

3920

Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih mas, ki nimajo celičaste strukture, neojačeni, nelaminirani, brez podloge, ali ki niso kombinirani z drugimi materiali

S

ex 3921 90 10

Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih mas, razen izdelkov celičaste strukture, razen valovitih listov ali plošč

S

3923 21 00

Vreče in vrečke (vključno trikotne) iz polimerov etilena

S

S-7b

40

ex Poglavje 40

Kavčuk in izdelki iz kavčuka in gume, razen izdelkov iz tarifne številke 4010

NS

4010

Trakovi ali jermeni iz vulkaniziranega kavčuka (gume) za transport ali transmisijo

S

S-8a

41

ex 4104

Strojene ali „crust“ kože goved (vključno z bivoli) ali kopitarjev, brez dlake, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 4104 41 19 in 4104 49 19

S

ex 4106 31 00

Strojene ali „crust“ kože prašičev, brez volne ali dlake, mokre (vključno strojene s kromom (wet-blue)), cepljene, toda nadalje neobdelane

NS

4106 32 00

Strojene ali „crust“ kože prašičev, brez volne ali dlake, suhe („crust“), cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane

NS

4107

Usnje, nadalje obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi, vključno pergamentno obdelano, goved (vključno bivolov) ali kopitarjev, brez dlak, cepljeno ali necepljeno, razen usnja iz tarifne številke 4114

S

 

 

4112 00 00

Usnje, naprej obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi, vključno pergamentno obdelano, ovac ali jagnjet, brez volne, cepljeno ali necepljeno, razen usnja iz tarifne številke 4114

S

ex 4113

Usnje, naprej obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi, vključno pergamentno obdelano, drugih živali, brez volne ali dlake, cepljeno ali necepljeno, razen usnja iz tarifne številke 4114 , razen proizvodov iz tarifne podštevilke 4113 10 00

NS

4113 10 00

Usnje koz ali kozličkov

S

4114

Semiš usnje (vključno s kombinacijo semiš usnja); lakasto usnje in lakasto plastovito usnje; metalizirano usnje

S

4115 10 00

Umetno usnje na osnovi usnja ali usnjenih vlaken v ploščah, listih ali trakovih, tudi v zvitkih

S

S-8b

42

ex Poglavje 42

Usnjeni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz sviloprejkine niti); razen izdelkov iz tarifnih številk 4202 in 4203

NS

4202

Kovčki za obleko, neseserji, ataše kovčki, aktovke, šolske torbe, etuiji za očala, toki za daljnoglede, toki za fotoaparate, toki za glasbila, toki za puške, toki za samokrese in podobni izdelki; potovalke, izolirane torbe za hrano ali pijačo, toaletne torbe, nahrbtniki, ročne torbice, nakupovalne torbe, listnice, denarnice za kovance, tulci in mape za zemljevide ali dokumente, tobačnice, mošnjički za tobak, torbe za orodje, športne torbe, škatle za steklenice, škatle za nakit, pudrnice, škatle za jedilni pribor in podobne škatle iz usnja, umetnega usnja, iz folij iz plastičnih mas, iz tekstilnih materialov, vulkanfibra ali iz kartona, v celoti ali pretežno prevlečeni s temi materiali ali papirjem

S

4203

Oblačila in oblačilni dodatki, iz usnja ali umetnega usnja

S

43

Poglavje 43

Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki

NS

S-9a

44

ex Poglavje 44

Les in lesni izdelki, razen izdelkov iz tarifnih številk 4410 , 4411 , 4412 , tarifnih podštevilk 4418 10 , 4418 20 10 , 4418 74 00 , 4420 10 11 , 4420 90 10 in 4420 90 91 ; lesno oglje

NS

4410

Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnatih (ligninskih) mate rialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi

S

4411

Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi

S

4412

Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les

S

4418 11 00

Okna, francoska okna in njihovi okvirji, iz tropskega lesa

S

4418 19

Okna, francoska okna in njihovi okvirji iz drugega lesa

S

4418 21 10

Vrata, podboji in pragovi iz tropskega lesa, kot je določeno v dodatni opombi 2 k poglavju 44

S

4418 74 00

Druge sestavljene talne plošče za mozaična tla, iz lesa

S

 

 

4420 10 11

Kipci in drugi okraski, kot je določeno v dodatni opombi 2 k poglavju 44

Lesena marketerija in intarziran les

Druge skrinjice in škatle za nakit, za jedilni pribor in podobni leseni izdelki in izdelki za notranjo opremo, ki se ne uvrščajo v poglavje 94, iz tropskega lesa, kot je določeno v dodatni opombi 2 k poglavju 44

S

4420 90 10

4420 90 91

S-9b

45

ex Poglavje 45

Pluta in plutasti izdelki, razen izdelkov iz tarifne številke 4503

NS

4503

Izdelki iz naravne plute

S

46

Poglavje 46

Izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki

S

S-11a

50

Poglavje 50

Svila

S

51

ex Poglavje 51

Volna, fina ali groba živalska dlaka, razen izdelkov iz tarifne številke 5105 ; preja in tkanine iz konjske žime

S

52

Poglavje 52

Bombaž

S

53

Poglavje 53

Druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje

S

54

Poglavje 54

Sintetični ali umetni filamenti; trakovi in podobno iz sintetičnih ali umetnih tekstilnih materialov

S

55

Poglavje 55

Umetna in sintetična rezana vlakna

S

56

Poglavje 56

Vata, klobučevina in netkan tekstil; specialne preje; dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli ter iz njih izdelani proizvodi

S

57

Poglavje 57

Preproge in druga tekstilna talna prekrivala

S

 

58

Poglavje 58

Specialne tkanine; taftani tekstilni materiali; čipke; tapiserije; pozamenterija; vezenine

S

59

Poglavje 59

Tekstilni materiali, impregnirani, prevlečeni, prekriti ali laminirani; tekstilni izdelki, primerni za tehnične namene

S

60

Poglavje 60

Pleteni ali kvačkani materiali

S

S-11b

61

Poglavje 61

Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani

S

62

Poglavje 62

Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani

S

63

Poglavje 63

Drugi gotovi tekstilni izdelki; kompleti; rabljena oblačila in rabljeni tekstilni izdelki; krpe

S

S-12a

64

Poglavje 64

Obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov

S

S-12b

65

Poglavje 65

Pokrivala in njihovi deli

NS

66

Poglavje 66

Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli

S

67

Poglavje 67

Preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las

NS

S-13

68

Poglavje 68

Izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov

NS

69

Poglavje 69

Keramični izdelki

S

70

Poglavje 70

Steklo in stekleni izdelki

S

S-14

71

ex Poglavje 71

Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; kovanci; razen izdelkov iz tarifne številke 7117

NS

7117

Imitacije nakita

S

S-15a

72

7202

Železove zlitine

S

73

Poglavje 73

Izdelki iz železa ali jekla

NS

S-15b

74

Poglavje 74

Baker in bakreni izdelki

S

75

7505 12 00

Palice, drogovi in profili iz nikljevih zlitin

NS

7505 22 00

Žica iz nikljevih zlitin

NS

7506 20 00

Plošče, pločevine, trakovi in folije iz nikljevih zlitin

NS

7507 20 00

Pribor za cevi iz niklja

NS

76

ex Poglavje 76

Aluminij in aluminijasti izdelki, razen izdelkov iz tarifne številke 7601

S

78

ex Poglavje 78

Svinec in svinčeni izdelki, razen izdelkov iz tarifne številke 7801

S

7801 99

Surovi svinec, ki ni rafiniran in ki po masi ne vsebuje antimona kot glaven drug element

NS

79

ex Poglavje 79

Cink in cinkovi izdelki, razen izdelkov iz tarifnih številk 7901 in 7903

S

81

ex Poglavje 81

Druge navadne kovine; kermeti; in njihovi izdelki, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 8101 10 00 , 8102 10 00 , 8102 94 00 , 8109 21 00 , 8109 29 00 , 8110 10 00 , 8112 21 90 , 8112 51 00 , 8112 59 00 , 8112 92 in 8113 00 20 razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 8101 94 00 , 8104 11 00 , 8104 19 00 , 8112 69 10 , 8108 20 00 in 8108 30 00

S

 

 

8101 94 00

Volfram, surov, vključno s palicami, dobljenimi samo s sintranjem

NS

8104 11 00

Surov magnezij, ki vsebuje vsaj 99,8  mas. % magnezija

NS

8104 19 00

Surov magnezij razen iz tarifne podštevilke 8104 11 00 )

NS

8112 69 10

Kadmij, surov; prah

NS

8108 20 00

Titan, surov; prah

NS

8108 30 00

Odpadki in ostanki iz titana

NS

82

Poglavje 82

Orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin

S

83

Poglavje 83

Razni izdelki iz navadnih kovin

S

S-16

84

ex Poglavje 84

Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave in njihovi deli, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 8401 10 00 in 8407 21 10

NS

8401 10 00

Jedrski reaktorji (Euratom)

S

8407 21 10

Pogonski motorji za plovila, izvenkrmni motorji s prostornino cilindrov do vključno 325 cm3

S

85

ex Poglavje 85

Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka, aparati za snemanje in reprodukcijo televizijske slike in zvoka, deli in pribor za te izdelke, razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 8516 50 00 , 8519 20 , 8519 30 00 , tarifnih številk 8521 , 8525 in 8527 , tarifnih podštevilk 8528 49 00 , 8528 59 in 8528 69 do 8528 72 , tarifne številke 8529 in tarifnih podštevilk 8540 11 00 in 8540 12 00

NS

8516 50 00

Mikrovalovne pečice

S

8519 20

Aparati, ki se poženejo s kovancem, bankovcem, bančno kartico, žetonom ali drugim plačilnim sredstvom; gramofoni

S

8519 30 00

 

 

ex 8521

Aparati za snemanje ali reprodukcijo slike, ki imajo vgrajen videotuner (TV – sprejemno enoto) ali ne, razen izdelkov iz tarifna podštevilka 8521 90 00

S

8521 90 00

Aparati za snemanje ali reprodukcijo slike (razen tistih z magnetnim trakom); aparati za snemanje ali reprodukcijo slike, ki imajo vgrajen videotuner ali ne (razen tistih z magnetnim trakom)

NS

8525

Oddajniki za radiodifuzijo ali televizijo, z vgrajenim sprejemnikom ali aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali ne; televizijske kamere; digitalni fotoaparati in video snemalne kamere

S

8527

Sprejemniki za radiodifuzijo, kombinirani ali ne v istem ohišju z aparatom za snemanje ali za reprodukcijo zvoka ali z uro

S

8528 59

Drugi monitorji in drugi projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika, razen tistih monitorjev s katodno cevjo ter monitorjev in projektorjev, ki jih je mogoče neposredno priključiti na stroje za avtomatsko obdelavo podatkov iz tarifne številke 8471 in ki so zasnovani za uporabo s temi stroji; drugi televizijski sprejemniki, kombinirani ali nekombinirani v istem ohišju z radijskimi sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike, ki niso namenjeni za vgradnjo video prikazovalnika ali zaslona, barvni, razen enobarvnih

S

8528 69 do 8528 72

 

 

8529

Deli, ki so izključno ali pretežno namenjeni za uporabo z aparati iz tarifnih številk 8524 do 8528

S

8540 11

Katodne cevi za televizijske sprejemnike, vključno katodne cevi za video monitorje, barvne ali enobarvne

S

8540 12 00

S-17a

86

Poglavje 86

Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (tudi elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst

NS

S-17b

87

ex Poglavje 87

Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor, razen izdelkov iz tarifnih številk 8702 , 8703 , 8704 , 8705 , 8706 00 , 8707 , 8708 , 8709 , 8711 , 8712 00 in 8714

NS

8702

Motorna vozila za prevoz deset ali več oseb, vštevši voznika

S

8703

Avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz ljudi (razen vozil iz tarifne številke 8702 ), vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa „karavan“, „kombi“ itd.) in dirkalnimi avtomobili

S

8704

Motorna vozila za prevoz blaga

S

8705

Motorna vozila za posebne namene, razen motornih vozil, ki so konstruirana predvsem za prevoz oseb ali blaga (npr.: samonakladalna vozila za prevoz vozil z okvarami, vozila z dvigali, gasilska vozila, vozila z vgrajenimi betonskimi mešalniki, vozila za čiščenje cest, vozila za škropljenje ali posipavanje, mobilne delavnice, mobilne radiološke enote)

S

 

 

8706 00

Šasije z vgrajenimi motorji, za motorna vozila iz tarifnih številk 8701 do 8705

S

8707

Karoserije (vključno kabine) za motorna vozila iz tarifnih številk 8701 do 8705

S

8708

Deli in pribor za motorna vozila iz tarifnih številk 8701 do 8705

S

8709

Samovozni delovni vozički, brez naprav za dviganje ali manipuliranje, ki se uporabljajo v tovarnah, skladiščih, lukah ali na letališčih za prevoz blaga na kratkih razdaljah; vlečna vozila, ki se uporabljajo na peronih železniških postaj; deli navedenih vozil

S

8711

Motorna kolesa (tudi mopedi), kolesa in podobna vozila s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice

S

8712 00

Dvokolesa in druga podobna kolesa (tudi dostavni tricikli), brez motornega pogona

S

8714

Deli in pribor vozil iz tarifnih številk 8711 do 8713

S

 

88

Poglavje 88

Zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli

NS

89

Poglavje 89

Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije

NS

S-18

90

Poglavje 90

Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor

S

91

Poglavje 91

Ure in njihovi deli

S

92

Poglavje 92

Glasbila; njihovi deli in pribor

NS

S-20

94

ex Poglavje 94

Pohištvo; posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; montažne zgradbe, razen izdelkov iz tarifne številke 9405

NS

9405

Svetilke in druga svetila, vključno z reflektorji in njihovimi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljene plošče z imeni in podobno, s fiksiranim svetlobnim virom, in njihovi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

S

95

ex Poglavje 95

Igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor; razen izdelkov iz tarifnih podštevilk 9503 00 35 do 9503 00 99

NS

9503 00 35 do 9503 00 39

Drugi kompleti konstrukcij in konstrukcijske igrače;

S

9503 00 41 do 9503 00 49

Igrače v obliki živali ali nečloveških bitij

S

9503 00 55

Glasbila in glasbeni aparati v obliki igrač

S

9503 00 61 do 9503 00 69

Sestavljanke (puzzles)

S

9503 00 70

Druge igrače, v kompletih ali v zbirkah

S

9503 00 75 do 9503 00 79

Druge igrače in modeli, z vdelanim motorjem

S

9503 00 81

Orožje - igrače

S

9503 00 85

Vlivani miniaturni modeli iz kovin

S

 

 

9503 00 87

Prenosne interaktivne elektronske izobraževalne naprave, namenjene zlasti otrokom

S

9503 00 95 do 9503 00 99

Druge igrače

S

96

Poglavje 96

Razni izdelki

NS

PRILOGA IV

NAČINI UPORABE ČLENOV 8 IN 33

1.   

Člen 8 ali člen 33 se uporablja, če odstotni delež iz odstavka 1 ustreznega člena preseže 47 %.

2.   

Člen 8 se uporablja za oddelke GSP S-2a, S-3 in S-5 Priloge III, kadar odstotni delež iz člena 8(1), preseže 17,5 %.

3.   

Člen 8 ali člen 33 se uporablja za oddelka GSP S-11a in S-11b Priloge III, kadar odstotni delež iz odstavka 1 ustreznega člena preseže 37 %.

PRILOGA V

NAČINI UPORABE POGLAVJA III

1.   

Za namene Poglavja III je ranljiva država tista država, pri kateri sedem največjih GSP-oddelkov njenega uvoza izdelkov iz Priloge III v Unijo v povprečju zadnjih treh zaporednih let predstavlja več kot 75 % vrednosti njenega skupnega uvoza izdelkov iz navedene Priloge.

2.   

Za namene člena 9(1), točka (a), se pri izvajanju točke 1 te priloge uporabijo podatki, ki so na voljo 1. septembra leta pred letom zahtevka iz člena 10(1).

3.   

Za namene člena 11 se pri izvajanju točke 1 te priloge uporabijo podatki, ki so na voljo 1. septembra leta pred letom sprejetja delegiranega akta iz člena 11(2).

PRILOGA VI

RELEVANTNE KONVENCIJE

A.   Konvencije OZN o človekovih pravicah

1.

Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (1948)

2.

Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (1965)

3.

Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (1966)

4.

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (1966)

5.

Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (1979)

6.

Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (1984)

7.

Konvencija o otrokovih pravicah (1989)

8.

Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih (2000)

9.

Konvencija o otrokovih pravicah (2006)

B.   Konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD) o pravicah delavcev

10.

Konvencija o prisilnem ali obveznem delu (št. 29) (1930)

11.

Konvencija o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic (št. 87) (1948)

12.

Konvencija o inšpekciji dela v industriji in trgovini (št. 81) (1947)

13.

Konvencija o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja (št. 98) (1949)

14.

Konvencija o enakem plačilu delavcev in delavk za delo enake vrednosti (št. 100) (1951)

15.

Konvencija o odpravi prisilnega dela (št. 105) (1957)

16.

Konvencija o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih (št. 111) (1958)

17.

Konvencija o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja (št. 138) (1973)

18.

Konvencija o tristranskih posvetovanjih za spodbujanje izvajanja mednarodnih delovnih standardov (št. 144) (1976)

19.

Konvencija o prepovedi in takojšnjih ukrepih za odpravo najhujših oblik otroškega dela (št. 182) (1999)

C.   Sporazumi in konvencije o varstvu podnebja in okolja

20.

Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (1973)

21.

Montrealski protokol o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (1987)

22.

Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja (1989)

23.

Konvencija o biološki raznovrstnosti (1992)

24.

Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (1992)

25.

Kartagenski protokol o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti (2000)

26.

Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih (2001)

27.

Pariški sporazum (2015)

D.   Konvencije o dobrem upravljanju

28.

Enotna konvencija o mamilih (1961)

29.

Konvencija o psihotropnih substancah (1971)

30.

Konvencija Združenih narodov proti nezakonitemu prometu z mamili in psihotropnimi snovmi (1988)

31.

Konvencija Združenih narodov proti korupciji (2004)

32.

Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (2000)

PRILOGA VII

SEZNAM IZDELKOV, ZA KATERE VELJA SAMO GSP+

Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature se šteje, da je poimenovanje izdelkov informativne narave, tarifni preferenciali pa se določijo glede na oznake KN. Kadar so navedene oznake KN „ex“, se tarifni preferenciali določijo v skladu z oznako KN in ustreznim poimenovanjem skupaj.

Za vnos izdelkov z oznako KN, označeno z zvezdico (*), veljajo pogoji, navedeni v ustreznem pravu Unije.

Zaradi poenostavitve so izdelki navedeni v skupinah. Te skupine lahko vključujejo izdelke, za katere so bile dajatve skupne carinske tarife preklicane ali opuščene.

Oddelek GSP

Poglavje

Oznaka KN

Poimenovanje

S-1a

02

ex 0208

Drugo meso in užitni klavnični proizvodi, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno, razen izdelkov iz tarifne podštevilke 0208 40 20

04

0409 00 00

Med, naravni

S-1b

03

Poglavje 3 (1)

Ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji

S-2b

07

0710 80 85

Beluši

0709 56 00

Gomoljike (Tuber spp.)

08

0811 10

Jagode

0811 20

Maline, robide, murve in Loganove robide, črni, beli ali rdeči ribez in kosmulje

S-4a

16

1602 50 31

Drugo pripravljeno ali konzervirano meso ali klavnični proizvodi goveda, razen nekuhanega; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov

1602 50 95

S-4b

17

1704  (2)

Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava

 

20

2002

Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini

2005 80 00

Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)

2008 40 19

Hruške, ki vsebujejo dodan alkohol, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg, z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu

 

 

2008 40 31

Hruške, ki vsebujejo dodan alkohol, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg, z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. %

2008 40 51 do 2008 40 90

Hruške, ki ne vsebujejo dodanega alkohola

2008 70 19

Breskve, vključno z nektarinami, ki vsebujejo dodan alkohol, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg, z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu

2008 70 51

Breskve, vključno z nektarinami, ki vsebujejo dodan alkohol, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg, z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. %

2008 70 61 do 2008 70 98

Breskve, vključno z nektarinami, ki ne vsebujejo dodanega alkohola

22

2207

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola

S-6b

31

3102

Dušikova gnojila, mineralna ali kemična

S-15b

78

7801 10

Prečiščen svinec

7801 91

Surovi svinec, ki po masi vsebuje antimon kot glaven drug element, razen rafiniranega svinca

(1)  Za izdelke iz tarifne podštevilke 0306 13 dajatev znaša 3,6  %.

(2)  Za izdelke iz tarifne podštevilke 1704 10 90 je posebna dajatev omejena na 16 % carinske vrednosti.

PRILOGA VIII

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (EU) št. 978/2012

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2, točka (a)

—

Člen 2, točka (b)

Člen 2, točka 1

—

Člen 2, točka 2

Člen 2, točka (c)

—

—

Člen 2, točka 3

Člen 2, točka (d)

Člen 2, točka 4

Člen 2, točka (e)

Člen 2, točka 5

Člen 2, točka (f)

Člen 2, točka 6

Člen 2, točka (g)

Člen 2, točka 7

Člen 2, točki (h) in (i)

—

Člen 2, točka (j)

Člen 2, točka 8

Člen 2, točka (k)

Člen 2, točka 9

—

Člen 2, točki 10 in 11

Člen 2, točka (l)

Člen 2, točka 12

—

Člen 2, točka 13

Člen 3

Člen 3

Člen 4(1) in (2)

Člen 4(1) in (2)

Člen 4(3)

—

Člen 5

Člen 5

Člen 6

Člen 6

Člen 7

Člen 7

Člen 8

Člen 8

Člen 9(1)

Člen 9(1) in (2)

Člen 9(2)

—

—

Člen 9(3)

Člen 10

Člen 10

Člen 11

Člen 11

Člen 12

Člen 12

Člen 13(1) in (2)

Člen 13(1) in (2)

—

Člen 13(3)

Člen 14

Člen 14

Člen 15(1) do (10)

Člen 15(1) do (10)

—

Člen 15(11)

Člen 15(11) do (12)

Člen 15(12) do (13)

Člen 16

Člen 16

Člen 17

Člen 17

Člen 18(1)

Člen 18

Člen 18(2) in (3)

—

—

Člen 19

—

Člen 20

—

Člen 21

—

Člen 22

Člen 19(1) do (12)

Člen 23(1) do (12)

—

Člen 23(13)

Člen 19(13)

Člen 23(14)

—

Člen 23(15)

Člen 19(14)

Člen 23(16)

—

Člen 23(17) in (18)

Člen 20

Člen 24

Člen 21

Člen 25

Člen 22

Člen 26

Člen 23

Člen 27

Člen 24

Člen 28(1) do (4)

—

Člen 28(5)

Člen 25

Člen 29

Člen 26

Člen 30

Člen 27

Člen 31

Člen 28

Člen 32

Člen 29

Člen 33

—

Člen 34

Člen 30

Člen 35

Člen 31

Člen 36

Člen 32(1)

Člen 37(1) in (2)

Člen 32(2)

—

—

Člen 37(3) do (5)

—

Člen 38

Člen 33(1) in (2)

Člen 39(1) in (2)

—

Člen 39(3) do (5)

—

Člen 40

Člen 34

Člen 41

Člen 35

Člen 42

—

Člen 43

—

Člen 44

Člen 36(1) do (3)

Člen 45(1) do (3)

—

Člen 45(4)

Člen 36(4) in (5)

Člen 45(5) in (6)

Člen 37

Člen 46

Člen 38

Člen 47

Člen 39

Člen 48

Člen 40

Člen 49

Člen 41

Člen 50

Člen 42(1) in (2)

Člen 51(1) in (2)

—

Člen 51(3)

Člen 43

Člen 52

Priloga I, pozitivni del prilog II, III in IV

Priloga I

Negativni del prilog II, III in IV

Priloga II

Priloga V

Priloga III

Priloga VI

Priloga IV

Priloga VII

Priloga V

Priloga VIII, dela A in B

Priloga VI

Priloga IX

Prilogi III in VII

Priloga X

Priloga VIII

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2026/1395/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)

Top

Full & Egal Universal Law Academy