Couderc in Hachette Filipacchi Associes - France - 40454/07
odgovornost izdajatelja članka in fotografij o obstoju monarhovega skrivnega otroka
Dejstva: Pritožniki so direktorica za informacije in izdajateljski organ tednika Paris match. 3. maja 2005 se je v britanskem dnevniku Daily mail razkrilo, da je gospa C. glede svojega sina potrdila, da je njegov oče monaški princ. Članek se je nanašal na objavo iz magazina Paris match, ki je ponovno objavil bistvene poudarke in tudi fotografije, ki prikazujejo princa, ki drži v naročju svojega sina. Intervju z gospo C. in sporne fotografije so bile prav tako objavljene v nemškem tedniku Bunte dne 4. maja 2005. V članku iz Paris matcha je gospa C. natančneje navedla okoliščine, v katerih je spoznala princa, njuna srečanja, intimno razmerje, njuna čustva, način, kako je princ reagiral, ko se je seznanil z njeno nosečnostjo in kako se je obnašal, ko se je prvič srečal z otrokom.
Princ je proti pritožnikom sprožil postopek pred Sodiščem ter zahteval odškodnino zaradi posega v njegovo zasebno življenje in v njegovo podobo. Francoske sodne oblasti so mu ugodile in mu prisodile 50.000 evrov odškodnine ter odredile objavo obsodbe na delu ene od naslovnih strani časopisa.
S sklepom z dne 12. junij 2014 (glej Note d information 175) je senat Sodišča odločil z štirimi glasovi proti tremi, da je podana kršitev 10. člena Konvencije. 13. oktobra 2014 je bila zadeva poslana velikemu senatu na zahtevo francoske vlade.
Pravo - člen 10: obsodba pritožnikov predstavlja poseg v njihovo pravico do svobode izražanja. Zavarovana je z zakonom in zasleduje legitimni cilj - zavarovanje pravic drugih. Vendar pa je treba ugotoviti ali je bila potrebna v demokratični družbi.
A) Kar zadeva vprašanje prispevka k razpravi v splošnem interesu - splošni interes ni mogoče omejiti na pričakovanja javnosti seznaniti se s podrobnostmi iz zasebnega življenja drugih, niti na zadovoljitev želja bralcev, da se seznanijo z senzacionalnimi novicami, med drugim tudi ne ugoditi želji po vojarizmu. Torej, intervju gospe C. je vseboval mnogo podrobnosti iz intimnega življenja princa in njegovih občutkov, tako realnih kot predpostavljenih oz. domnevanih, ki se niso nanašali direktno na razpravo v splošnem interesu. Vendar pa je primerno najprej podčrtati, da čeprav je rojstvo dejstvo, ki ima intimni značaj, pa konkretno rojstvo ne izhaja samo iz zasebne sfere prizadetih oseb, temveč ima prav tako javno dimenzijo, saj ga v načelu spremlja tudi javna objava (sodni akt civilnega življenja) in ugotovitev o sorodstveni zvezi. K povsem zasebnemu in družinskemu vidiku, ki ga vsebuje sorodstvena oz. sinovska povezava neke osebe, se priključuje torej tudi javni vidik povezan z socialno in pravno organizacijo sorodstva. Informacija glede rojstva se torej ne sme presojati sama po sebi kot odkritje čistih podrobnostih iz zasebnega življenja drugega, ki bi imel za cilj izključno zadovoljiti radovednost javnosti. Med drugim rojstvo prinčevega sina tudi ni bilo zanikano, zaradi eventuelnih dinastičnih in nasledstvenih zapletov se je zastavljalo vprašanje legitimnosti poroke, pa čeprav se je ta zdela nemogoča oz. neverjetna. Tudi zapleti nasledstvenega značaja v zvezi z rojstvom pa so bili med drugim omenjeni v članku. Sporna informacija se torej ni izognila vsakršnemu političnemu zapletu in je lahko vzbujala javni interes glede nasledstvenih pravil v kraljevini (ti izključujejo otroke rojene izven zakona iz dedovanja oz. nasledstva krone). Prav tako: ravnanje princa, ki namerava zadržati skrivnost svojega očetovstva in odklanja javno objavo, lahko v nasledstveni monarhiji, katere prihodnost je neločljivo povezana z obstojem potomstva, povzroči oz. pritegne pozornost javnosti. Takšen je bil prav tako način njegovega ravnanja do matere otroka in do samega otroka: te informacije so bile lahko takšne, da so razkrile osebnost princa, posebej kar zadeva prevzem njegovih o
