SODBA PETAN ZOPER REPUBLIKO SLOVENIJO

SVET EVROPE

EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

TRETJA SEKCIJA

(Pritožba št. 66819/01)

SODBA

V STRASBOURGU

9. novembra 2006

Sodba bo postala dokončna v skladu z določbami iz 2. odstavka 44. člena Konvencije. Lahko je predmet tehničnih popravkov.

V zadevi Petan proti Republiki Sloveniji

je Evropsko sodišče za človekove pravice (tretji oddelek) na seji senata v sestavi:

g. J. Hedigan, predsednik,
g. B.M. Zupančič,
g. C. Bîrsan,
ga. A. Gyulumyan,
g. E. Myjer,
g. David Thór Björgvinsson,
ga. I. Berro-Lefevre, sodniki,

in g. V. Berger, sodni tajnik oddelka,

po obravnavi na nejavni seji dne 19. oktobra 2006
izreklo naslednjo sodbo, ki je bila sprejeta istega dne:

POSTOPEK

1. Zadeva je bila sprožena s pritožbo (št. 66819/01), ki jo je na podlagi 34. člena Konvencije za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin («Konvencija») dne 23. maja 2000 proti Republiki Sloveniji vložila njena državljanka, ga. Danijela Petan («pritožnica»).
2. Pritožnico je zastopal odvetnik N. Grgurevič. Slovensko vlado («vlada») je zastopal njen predstavnik g. L. Bembič, generalni državni pravobranilec.
3. Pritožnica je na podlagi 1. odstavka 6. člena Konvencije zatrjevala, da je trajanje postopkov pred domačimi sodišči, v katerih je bila udeležena kot stranka, predolgo.
4. Sodišče je dne 9. junija 2005 odločilo, da o pritožbi glede trajanja postopka obvesti vlado. Na podlagi 3. odstavka 29. člena je odločilo, da bo hkrati odločalo o sprejemljivosti in vsebini zadeve.

DEJSTVA

5 . Pritožnica Danijela Petan je slovenska državljanka, rojena leta 1938, in prebiva v Mariboru.
Dejstva v zadevi, kot sta jih navedli stranki, je mogoče povzeti v naslednjih točkah.

1. Ozadje zadeve

6. Dne 28. novembra 1990 je delodajalec, podjetje Z., pritožnici podal odpoved delovnega razmerja. Pritožnica je zoper omenjeno podjetje sprožila postopek pred sodiščem združenega dela (nekdanje poimenovanje). Dne 21. maja 1991 je sodišče izdalo sodbo, v kateri je ugodilo pritožničinemu zahtevku. Njen bivši delodajalec je vložil pritožbo. Dne 29. aprila 1993 je Republiško sodišče združenega dela (nekdanje poimenovanje) potrdilo prvostopenjsko sodbo.
7. Poleg tega sta leta 1991 direktor podjetja Z. in podjetje H. Z., pravni naslednik prvega podjetja, zoper pritožnico podala kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja napada na čast in dobro ime. Ena ovadba je bila umaknjena, dne 3. junija 1993 pa je Temeljno sodišče v Ljubljani (nekdanje poimenovanje) zavrglo tudi drugo ovadbo. Po vloženi pritožbi je dne 18. novembra 1993 višje sodišče potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča.
8. Dne 27. decembra 1993 je pritožnica od bivšega delodajalca zahtevala izplačilo nadomestila za škodo, vendar ji ta ni ugodil.

2. Prvi postopek

(i) Postopek pred civilnimi in ustavnim sodiščem

9. Dne 3. maja 1994 je pritožnica prek svojega odvetnika pred Temeljnim sodiščem v Mariboru (nekdanje poimenovanje) zoper podjetje Z., svojega bivšega delodajalca, in podjetje H. Z. vložila tožbo, v kateri je kot nadomestilo za nepremoženjsko škodo, ki ji je bila povzročena z odpovedjo delovnega razmerja, zahtevala 100.000 nemških mark (DEM). Med drugim je predlagala prenos pristojnosti za obravnavo njene zadeve na drugo sodišče in oprostitev plačila stroškov postopka.
10. Dne 2. junija 1994 je Vrhovno sodišče odločilo, da se pristojnost za obravnavo njene zadeve prenese na Temeljno sodišče v Celju. To je dne 24. junija 1994 prejelo spis in ga nato odstopilo enoti v Slovenskih Konjicah.
11. Dne 13. junija 1994 je sodnik toženo stranko pozval, naj odgovori na pritožničin zahtevek, kar je ta storila dne 2. septembra 1994. Dne 19. septembra 1994 je sodišče odgovor poslalo pritožnici. Dne 16. novembra 1994 je ta predložila pripravljalno vlogo.
12. Dne 10. januarja 1995 je bila po reorganizaciji sodnega sistema zadeva prenesena na Okrožno sodišče (novo poimenovanje) v Celju.
13. Dne 1. marca 1995 se je pritožničin odvetnik obrnil na sodišče v Slovenskih Konjicah. Nato je dne 4. aprila 1995 pritožnica predlagala, da se spis prenese v Celje. Dne 21. aprila 1995 je dobila obvestilo, da je zadeva že v pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju.
14. Dne 4. maja 1995 je pritožnica predsedniku Višjega sodišča v Celju predlagala pospešitev postopka. Dne 15. maja 1995 jo je slednji obvestil, da njena zadeva nima prednostnega značaja.
15. Dne 2. oktobra 1996 je sodišče v odsotnosti tožene stranke opravilo narok.
16. Dne 5. oktobra je pritožnica sama opredelila svoj zahtevek. Dne 13. novembra 1996 je v ta namen predložil pripravljalno vlogo tudi njen pooblaščenec ter zahtevek razširil na plačilo nadomestila za premoženjsko škodo.
17. Dne 21. novembra 1996 je sodišče imenovalo izvedenca psihiatra, ki je svoje izvedeniško mnenje predložil dne 14. decembra 1996.
18. Dne 22. januarja 1997 je tožena stranka predložila pripravljalno vlogo.
19. Dne 31. januarja 1997 je Okrožno sodišče v Celju Delovno sodišče (novo poimenovanje) v Mariboru zaprosilo, da mu pošlje spis iz postopka v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja. Dne 11. februarja 1997 je delovno sodišče okrožnega obvestilo, da je spis odstopilo višjemu delovnemu in socialnemu sodišču.
20. Dne 8. januarja 1998 je pritožnica sodniku predlagala, naj opravi narok.
21. Dne 10. januarja 1998 je bila zadeva dodeljena drugemu sodniku.
22. Dne 12. februarja in 14. maja 1998 je pritožnica na Ministrstvo za pravosodje vložila nadzorstveni pritožbi.
23. Poleg tega je dne 15. novembra 1996 pritožnica sprožila še en odškodninski spor (odstavek 60 spodaj) in predlagala združitev obeh postopkov.
24. Dne 22. junija 1998 sta na naroku pred Okrožnim sodiščem v Celju stranki soglašali, da se zadeva odstopi v obravnavo sodniku posamezniku. Sodišče je prav tako odločilo, da ne bo združilo postopkov. Poleg tega je pritožničin pooblaščenec predlagal izdajo vmesne sodbe v zvezi s podlago odškodninskega zahtevka.
25. Dne 23. junija 1998 je pritožnica sama spremenila svoj odškodninski zahtevek v višini 100.000 DEM in zahtevani znesek zvišala za 50.000 DEM. Dne 26. junija 1998 je sodnik na pritožničin predlog delovno sodišče zaprosil, da mu pošlje spis iz delovnega postopka.
26. Dne 29. junija 1998 je pritožnica v zapisnik obravnave vnesla popravke in predlagala, da pri obravnavi zadeve sodelujejo porotniki.
27. Dne 2. julija in 15. oktobra 1998 je tožeča stranka predložila zahtevano gradivo.
28. Dne 26. oktobra 1998 je pritožnica predsedniku Okrožnega sodišča v Celju predlagala pospešitev postopka in izdajo vmesne sodbe.
29. Dne 12. novembra 1998 je sodnik predsednika sodišča obvestil, da vmesne sodbe ni izdal zaradi sprememb, ki jih je predložila pritožnica, ter zaradi njenega predloga, da naj v zadevi sodelujejo porotniki.
30. Dne 30. novembra 1998 je okrožno sodišče po opravljenem naroku zavrnilo del pritožničinega zahtevka, ki se je nanašal na nepremoženjsko škodo v višini 100.000 DEM, kar pa zadeva obravnavo dela zahtevka v zvezi s premoženjsko škodo, se je razglasilo za nepristojnega. Ta del zahtevka se je odločilo odstopiti Delovnemu sodišču v Mariboru.
31. Dne 10. decembra 1998 je pritožnica na Ministrstvo za pravosodje vložila še eno nadzorstveno pritožbo, v kateri se je pritožila zoper sodnika, ki je njen spis odstopil enoti v Slovenskih Konjicah.
32. Dne 18. januarja 1999 je pritožnica vložila pritožbo zoper sodbo z dne 30. novembra 1998.
33. Poleg tega je dne 27. januarja 1999 predsednika Vrhovnega sodišča zaprosila za posredovanje v postopku. Dne 29. januarja 1999, 16. februarja 1999 in 26. februarja 1999 se je obrnila tudi na Ustavno sodišče.
34. Dne 3. maja 1999 je Okrožno sodišče v Celju z dopolnilno sodbo zavrnilo tudi preostali del zahtevka v zvezi z nepremoženjsko škodo v višini 50.000 DEM. Dne 17. junija 1999 je pritožnica vložila pritožbo.
35. Dne 5. maja 1999 je pritožnica na predsednika Vrhovnega sodišča naslovila še eno nadzorstveno pritožbo in predlagala prenos spisa pred sodišče v Ljubljani. Dne 19. junija 1999 se je pritožila tudi pri predsedniku Slovenskega sodniškega društva. Poleg tega je dne 29. oktobra 1999 za posredovanje v postopku zaprosila tudi