Zadeva C-200/02

Kunqian Catherine Zhu in Man Lavette Chen

proti

Secretary of State for the Home Department

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Immigration Appellate Authority)

„Pravica do prebivanja – Otrok, državljan ene države članice, ki prebiva v drugi državi članici – Starši, državljani tretje države – Pravica matere do prebivanja v drugi državi članici“

Povzetek sodbe

Državljanstvo Evropske unije – Pravica do prostega gibanja in prostega prebivanja na ozemlju držav članic – Direktiva 90/364 – Mladoletni državljan države članice, ki je zdravstveno zavarovan in ga vzdržuje roditelj, državljan tretje države, ki ima zadostna sredstva in dejansko skrbi za mladoletno osebo – Pravica do prebivanja tako za mladoletno osebo kot za roditelja v drugi državi članici – Pogoji, na podlagi katerih mladoletna oseba pridobi svoje državljanstvo – Neupoštevnost

(Člen 18 ES; Direktiva Sveta 90/364)

Člen 18 ES in Direktiva 90/364/EGS o pravici do prebivanja mlajšemu mladoletniku države članice, ki je ustrezno zdravstveno zavarovan in ki ga vzdržuje roditelj, državljan tretje države, in čigar sredstva zadoščajo za to, da prvi ne obremenjuje javnih financ države članice gostiteljice, podeljujeta pravico do trajnega prebivanja na ozemlju te države. V takem primeru te določbe roditelju, ki dejansko skrbi za tega državljana, dovoljujejo, da z njim prebiva v državi članici gostiteljici.

V zvezi s tem se pogoj obstoja zadostnih sredstev, oblikovan v Direktivi 90/364, ne bi smel razlagati tako, da mora mladoletnik sam imeti taka sredstva, ne da bi se lahko glede tega skliceval na sredstva družinskega člana. Taka razlaga bi namreč temu pogoju dodala zahtevo v zvezi z izvorom sredstev, ki bi pomenila nesorazmerno poseganje v uresničevanje temeljne pravice do prostega gibanja in prebivanja, zagotovljene v členu 18 ES, ker ni nujna za dosego zasledovanega cilja, in sicer varstva javnih financ držav članic.

Strankam tudi ni mogoče odreči upravičenj iz zadevnih določb Skupnosti zato, ker je roditelj, ki skrbi za otroka, s prebivanjem v državi članici ustvaril pogoje, ki bi njegovemu otroku, ki ga je pričakoval, omogočili pridobitev državljanstva druge države članice, da bi pozneje za otroka in zase dobil pravico do trajnega prebivanja. Opredelitev pogojev za pridobitev in izgubo državljanstva v skladu z mednarodnim pravom spada v pristojnost vsake države članice, pri čemer je to pristojnost treba izvajati ob spoštovanju prava Skupnosti, in ni dopustno, da država članica omejuje učinke pridobitve državljanstva druge države članice, s tem da za namen uresničevanjem temeljnih svoboščin, določenih s Pogodbo, zahteva dodaten pogoj za priznanje tega državljanstva.

(Glej točke 33, 36, 37, 39, 47 in izrek.)

SODBA SODIŠČA (občna seja)

z dne 19. oktobra 2004(*)

„Pravica do prebivanja – Otrok, državljan ene države članice, ki prebiva v drugi državi članici – Starši, državljani tretje države – Pravica do prebivanja matere v drugi državi članici“

V zadevi C-200/02,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Immigration Appellate Authority (Združeno kraljestvo) z dne 27. maja 2002, ki je na Sodišče prispel 30. maja 2002, v postopku

Kunqian Catherine Zhu,

Man Lavette Chen

proti

Secretary of State for the Home Department,

SODIŠČE (občna seja),

v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans in A. Rosas, R. Silva de Lapuerta, in K. Lenaerts, predsedniki senatov, C. Gulmann in R. Schintgen, sodnika, N. Colneric, sodnica, S. von Bahr in J. N. Cunha Rodrigues (poročevalec), sodnika,

generalni pravobranilec: A. Tizzano,

sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. novembra 2003,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–      za Man Lavette Chen R. de Mello in A. Berry, barristers, skupaj z M. Barryjem, solicitor,

–      za irsko vlado D. J. O'Hagan, zastopnik, skupaj s P. Callagherjem, SC, in P. McGarryjem, BL,

–      za vlado Združenega kraljestva J. E. Collins, R. Plender, QC, in R. Caudwell, zastopniki,

–      za Komisijo Evropskih skupnosti C. O'Reilly, zastopnica,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 18. maja 2004

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta 73/148/EGS z dne 21. maja 1973 o odpravi omejitev gibanja in bivanja v Skupnosti za državljane držav članic v zvezi z ustanavljanjem in opravljanjem storitev (UL L 172, str. 14), Direktive Sveta 90/364/EGS z dne 28. junija 1990 o pravici do prebivanja (UL L 180, str. 26) in člena 18 ES.

2        Ta predlog je bil predložen v okviru spora med Kunqian Catherine Zhu (v nadaljevanju: Catherine), irsko državljanko, njeno materjo Man Lavette Chen (v nadaljevanju: M. L. Chen), kitajsko državljanko, in Secretary of State for the Home Department, ker je ta zavrnil predlog Catherine in M. L. Chen za pridobitev dovoljenja za trajno prebivanje v Združenem kraljestvu.

 Pravni okvir

 Skupnostna ureditev

3        Člen 1 Direktive 73/148 določa:

„1.      Države članice v skladu z določbami te direktive odpravijo omejitve gibanja in prebivanja za:

(a)      državljane države članice, ki imajo sedež ali želijo imeti sedež v drugi državi članici, da bi opravljali dejavnost kot samozaposlene osebe, ali ki želijo opravljati storitve v tej državi;

(b)      državljane držav članic, ki želijo iti v drugo državo članico kot uporabniki storitev;

(c)      zakonce in otroke teh državljanov, mlajše od enaindvajset let, ne glede na njihovo državljanstvo;

(d)      sorodnike, v naraščajoči in padajoči liniji, teh državljanov ter zakonce teh državljanov, ki jih državljan vzdržuje, ne glede na njihovo državljanstvo.

2. Države članice omogočajo sprejem vseh drugih družinskih članov državljana iz odstavka 1(a) ali (b) ali zakonca tega državljana, če je družinski član vzdrževani družinski član državljana ali zakonca državljana, ali sprejem drugega družinskega člana, ki je v državi izvora prebival pod isto streho s tem državljanom ali zakoncem.“

4        Člen 4(2) iste direktive določa:

„Pravica do bivanja za osebe, ki opravljajo in uporabljajo storitve, velja za enak čas kakor obdobje opravljanja in uporabe storitev.

Če je tako obdobje daljše od treh mesecev, država članica, na katere ozemlju se opravljajo storitve, prizna upravičenost do bivanja kot dokazilo pravice do bivanja.

Če obdobje ni daljše od treh mesecev, za bivanje osebe zadošča osebni dokument ali potni list, s katerim je oseba vstopila na ozemlje države. Vendar sme država članica zahtevati, da oseba prijavi prisotnost na ozemlju države.“

5        Člen 1 Direktive 90/364 določa:

„1. Države članice priznajo pravico do prebivanja državljanom držav članic, ki te pravice ne uživajo po drugih določbah zakonodaje Skupnosti, in njihovim družinskim članom, kakor je opredeljeno v odstavku 2, pod pogojem, da imajo sami in njihovi družinski člani zdravstveno zavarovanje, ki pokriva vsa tveganja v državi članici gostiteljici, in da imajo zadostna sredstva, ki zagotavljajo, da v času prebivanja ne obremenjujejo sistema socialne pomoči države članice gostiteljice.

Sredstva iz prvega pododstavka se štejejo za zadostna, kadar so višja od ravni, pod katero država članica gostiteljica priznava socialno pomoč svojim državljanom na podlagi osebnih okoliščin prosilca in, če je potrebno, osebnih okoliščin oseb, sprejetih v skladu z odstavkom 2.

Če se v državi članici drugi pododstavek ne more uporabiti, se sredstva prosilca štejejo za zadostna, če so višja od minimalne pokojnine, ki zagotavlja socialno varnost in jo plačuje država članica gostiteljica.

2. Poleg imetnika pravice do prebivanja imajo naslednje osebe, ne glede na njihovo državljanstvo, pravico naseliti se v drugi državi članici:

(a) njegov zakonec in vzdrževani potomci;

(b) vzdrževani predniki imetnika pravice do prebivanja in vzdrževani predniki njegovega zakonca.“

 Ureditev v Združenem kraljestvu

6        Pravilo 5 Immigration (European Economic Area) Regulations 2000 (uredba 2000 o priseljevanju iz Evropskega gospodarskega prostora, v nadaljevanju: EEA‑Regulations) določa:

„1.      Za namene te ureditve pomeni pojem ‚oseba, ki izpolnjuje pogoje za prebivanje v Združenem kraljestvu‘, vsako osebo, ki je državljan EGS in prebiva v Združenem kraljestvu kot: a) delavec, b) samozaposlena oseba, c) izvajalec storitev, d) prejemnik storitev, e) oseba, ki lahko sama zadovoljuje svoje potrebe, f) upokojenec, g) študent ali h) samozaposlena oseba, ki je prenehala opravljati dejavnost, ali vsaka druga oseba, za katero velja odstavek 4.

[…]“

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

7        Iz predložitvene odločbe izhaja, da sta M. L. Chen in njen zakonski mož kitajska državljana, zaposlena v kitajskem podjetju s sedežem na Kitajskem. Zakonski mož M. L. Chen je eden od direktorjev tega podjetja, pri katerem ima večinsko udeležbo. V okviru svoje poklicne dejavnosti pogosto službeno potuje v različne države članice, predvsem v Združeno kraljestvo.

8        Prvi otrok para se je rodil leta 1998 na Kitajskem. Ker si je M. L. Chen želela roditi drugega otroka, je na ozemlje Združenega kraljestva vstopila maja 2000, torej ko je bila noseča približno šest mesecev. Julija istega leta se je odpravila v Belfast, kjer se je 16. septembra istega leta rodila Catherine. Mati in otrok trenutno živita v Cardiffu, Walesu (Združeno kraljestvo).

9        V skladu s členom 6(1) Irish Nationality and Citizenship Acta 1956 (zakon o irskem državljanstvu), ki je bil spremenjen leta 2001 in se uporablja retroaktivno od 2. decembra 1999, Irska vsem osebam, rojenim na otoku Irska, omogoča, da pridobijo irsko državljanstvo. Po odstavku 3 tega člena je oseba, rojena na otoku Irska, irski državljan od rojstva, če ne more uveljavljati državljanstva druge države.

10      Ob uporabi te ureditve je bil Catherine septembra 2000 izdan irski potni list. V skladu z navedbami predložitvene odločbe pa Catherine, nasprotno, nima pravice pridobiti britanskega državljanstva, ker je British Nationality Act 1981 (zakon iz leta 1981 o britanskem državljanstvu) opustil ius soli (teritorialno načelo), tako da britanskega državljanstva ni več mogoče pridobiti samodejno z rojstvom na ozemlju te države.

11      Ni sporno, da je bilo prebivanje na otoku Irska namenjeno temu, da se otroku ob rojstvu omogoči pridobitev irskega državljanstva, in materi, da glede na okoliščine primera pridobi pravico ostati s svojim otrokom na ozemlju Združenega kraljestva.

12      Predložitveno sodišče tudi navaja, da je Irska del Common Travel Area (skupno potovalno območje) v smislu Immigration Acts (ureditve o priseljevanju), tako da se Catherine, ker irskim državljanom načeloma ni bilo treba pridobiti dovoljenja za vstop in prebivanje na ozemlju Združenega kraljestva, v nasprotju z M. L. Chen lahko prosto giba na ozemlju Združenega kraljestva in Irske. Poleg pravice do prostega gibanja, omejene na dve državi članici, do katere je upravičena Catherine, naj nobena od tožečih strank v postopku v glavni stvari ne bi imela pravice do bivanja v Združenem kraljestvu na podlagi nacionalne ureditve.

13      Predložitvena odločba še navaja, da je Catherine čustveno in finančno odvisna od svoje matere in ta je prva odgovorna, da Catherine prejema zasebne zdravstvene storitve in storitve otroškega varstva Združenega kraljestva, ker je zaradi rojstva na Severnem Irskem in posledične pridobitve irskega državljanstva izgubila pravico pridobiti kitajsko državljanstvo, da ima zato pravico vstopiti na kitajsko ozemlje samo na podlagi vizuma za prebivanje največ 30 dni za vsako prebivanje, da lahko obe tožeči stranki v postopku v glavni stvari zaradi poklicne dejavnosti M. L. Chen zadovoljujeta svoje potrebe, da nista odvisni od javnih skladov v Združenem kraljestvu in da ni nobene razumne možnosti, da bi to postali, in nazadnje, da imata tožeči stranki zdravstveno zavarova