SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
J. MAZÀKA,
predstavljeni 28. junija 20071(1)
Zadeva C-132/05
Komisija Evropskih skupnosti
proti
Zvezni republiki Nemčiji
„Označba porekla – Sir – ‚Parmigiano Reggiano‘ – Uporaba označbe ‚Parmesan‘ – Opustitev države članice ukrepanja po uradni dolžnosti za zaščito zaščitene označbe porekla“
1. V tej zadevi zahteva Komisija ugotovitev na podlagi člena 226 ES, da Nemčija s formalno zavrnitvijo pregona dajanja na trg sira z označbo „Parmesan“, ki ne ustreza specifikaciji zaščitene označbe porekla (ZOP) „Parmigiano Reggiano“, na svojem ozemlju krši člen 13(1)(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila(2) (v nadaljevanju: Temeljna uredba).
2. Ali se zaščita registrirane ZOP „Parmigiano Reggiano“ razteza tudi na nemško besedo „Parmesan“? To vprašanje je jedro tega postopka o neizpolnitvi obveznosti, ki ga je Komisija sprožila proti Nemčiji.
3. Ta zadeva odpira tudi vprašanje ukrepov, ki jih morajo države članice sprejeti za uveljavitev zaščite po Temeljni uredbi. Ali mora država članica po uradni dolžnosti preganjati kršitev Temeljne uredbe, kot je trženje sira pod imenom „Parmesan“, ki ne ustreza specifikaciji za „Parmigiano Reggiano“, če domnevamo, da se zaščita registrirane ZOP „Parmigiano Reggiano“ razteza na nemško besedo „Parmesan“?
I – Zaščita „Parmigiano Reggiano“ po pravu Skupnosti
A – Uredba št. 2081/92
4. Člen 2 Uredbe št. 2081/92 določa:
„1. Zaščita Skupnosti za označbe porekla in geografske označbe kmetijskih proizvodov in živil se pridobi v skladu s to uredbo.
2. Za namene te uredbe:
(a) označba porekla: pomeni ime regije, posebnega kraja ali, v izjemnih primerih, državo, ki se uporablja za opis kmetijskega proizvoda ali živila:
– s poreklom iz navedene regije, posebnega kraja ali države, in
– katerega kakovost ali značilnosti so bistveno ali izključno posledica posebnega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in človeškimi faktorji ter katerega proizvodnja, predelave in priprava za trg, potekajo znotraj definiranega geografskega območja;
[...]“
5. Člen 3(1) določa:
„Imena, ki so postala generična, se ne smejo registrirati.
Za namene te uredbe pomeni ime, ki je postalo generično‘ ime kmetijskega proizvoda ali živila, ki je, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil ta proizvod ali živilo prvotno proizvedeno ali trženo, postalo splošno ime kmetijskega proizvoda ali živila.
Da bi ugotovili, ali je ime postalo generično ali ne, se upoštevajo vsi faktorji, zlasti:
– obstoječe stanje v državi članici, od koder izvira poreklo imena, in na območjih potrošnje,
– obstoječe stanje v drugih državah članicah,
– zadevna nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti.
Kjer se v skladu s postopkom iz členov 6 in 7 vloga za registracijo zavrne, ker je ime postalo generično, Komisija objavi navedeno odločitev v Uradnem listu Evropskih skupnosti.“
6. Člen 10 določa:
„1. Države članice zagotovijo, da bodo najkasneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe vzpostavljene strukture kontrole, katerih naloga je zagotavljati, da kmetijski proizvodi in živila, ki nosijo zaščiteno ime, izpolnjujejo zahteve, določene v specifikacijah.
[...]
4. Če pristojni kontrolni organ in/ali zasebni subjekt ugotovita, da kmetijski proizvod ali živilo, ki nosi zaščiteno ime s poreklom, v tisti državi članici ne izpolnjuje kriterijev in zahtev specifikacije, bosta izvedla potrebne ukrepe, da se zagotovi skladnost s to uredbo. Državo članico obvestita o izvedenih ukrepih pri opravljanju kontrole. Zadevne strani morajo biti obveščene o vseh sprejetih odločitvah.“
7. Člen 13 določa:
„1. Registrirana imena so zaščitena proti:
[...]
(b) vsaki zlorabi, posnemanju ali navajanju, četudi je pravo poreklo proizvoda označeno ali če je zaščiteno ime prevedeno ali mu je dodan izraz kot je ‚slog‘, ‚tip‘, ‚metoda‘, ‚kakor se proizvaja v‘, ‚imitacija‘ in podobno;
[...]
Kadar registrirano ime znotraj vsebuje ime kmetijskega proizvoda ali živila, ki se šteje kot generično, se uporaba navedenega generičnega imena na ustreznem kmetijskem proizvodu ali živilu ne šteje, kot da je v nasprotju z (a) ali (b) v prvem pododstavku.
[...]
3. Zaščiteno ime ne sme postati generično.“
B – Registracija „Parmigiano Reggiano“
8. Označba „Parmigiano Reggiano“ je bila registrirana kot označba porekla na podlagi člena 2 in Naslova A Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1107/96(3) (v nadaljevanju: Registracijska uredba) z začetkom veljavnosti 21. junija 1996.
9. Označba „Parmigiano Reggiano“ je bila registrirana po poenostavljenem postopku, ki ga določa člen 17 Temeljne uredbe. Poenostavljeni postopek se uporablja samo za registracije, ki so zahtevane v šestih mesecih od začetka veljavnosti Temeljne uredbe. Namen je bil na ravni Skupnosti zaščititi tiste označbe, ki so obstajale, preden je začela veljati Temeljna uredba, bodisi zato, ker so uživale pravno zaščito po nacionalni zakonodaji držav članic, bodisi za tiste države članice, ki niso poznale sistema zaščite, ker je bila označba uveljavljena z uporabo. Po poenostavljenem postopku zoper registracijo ni bilo mogoče podati ugovora, ki ga predvideva člen 7 Temeljne uredbe na podlagi običajnega postopka.
II – Predsodni postopek
10. Komisija je po več vloženih pritožbah gospodarskih subjektov od nemških organov z dopisom z dne 15. aprila 2003 zahtevala, naj dajo jasna navodila vladnim agencijam, pristojnim za pregon goljufij, naj ukrepajo, da se na nemškem ozemlju preneha trženje proizvodov, označenih kot „Parmesan“, ki ne ustrezajo obveznim specifikacijam registrirane označbe „Parmigiano Reggiano“. Pojem „Parmesan“ je bil, po mnenju Komisije, prevod registrirane označbe „Parmigiano Reggiano“ in tako je njegova uporaba pomenila kršitev člena 13(1)(b) Temeljne uredbe.
11. V odgovoru je nemška vlada zatrjevala, da je pojem „Parmesan“, četudi zgodovinsko izvira iz regije Parma, že postal generičen in se ga uporablja za označevanje trdih sirov različnih geografskih porekel, ki se jih strga ali so namenjeni strganju. Zato se pojem „Parmesan“ razlikuje od označbe „Parmigiano Reggiano“ in njegova uporaba ne pomeni kršitve Temeljne uredbe.
III – Postopek pred Sodiščem in predlogi strank
12. Ker sta v predsodnem postopku stranki vztrajali pri svojih stališčih, se je Komisija odločila za vložitev te tožbe pri Sodišču in Sodišču predlaga, naj:
– ugotovi, da Zvezna republika Nemčija s formalnim zavračanjem pregona na svojem ozemlju uporabe imena „Parmesan“ za označevanje proizvodov, ki ne ustrezajo specifikaciji zaščitene označbe porekla „Parmigiano Reggiano“ in s tem s spodbujanjem izrabe ugleda pristnega proizvoda, zaščitenega na ravni Skupnosti, ni izpolnila obveznosti iz člena 13(1)(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila;
– Zvezni republiki Nemčiji naloži plačilo stroškov postopka.
IV – Uvodne ugotovitve
13. V tej zadevi bo treba najprej ugotoviti, ali uporaba gospodarskih subjektov v Nemčiji pojma „Parmesan“ za označevanje proizvodov, ki ne ustrezajo specifikaciji zaščitene označbe porekla „Parmigiano Reggiano“, pomeni kršitev člena 13(1)(b) Temeljne uredbe. V zvezi s tem je Nemčija v svoj bran navedla zlasti to, da je „Parmesan“ postal generično ime in zato ne more biti zaščiten z registracijo ZOP „Parmigiano Reggiano“.
14. Nato bom preučil, ali je Nemčija kršila obveznosti iz člena 13(1)(b) Temeljne uredbe, ker ni po uradni dolžnosti ukrepala v položaju, ki po mnenju Komisije pomeni kršitev zasebnikov prava Skupnosti, torej z uporabo imena „Parmesan“ za označevanje proizvodov, ki ne ustrezajo specifikaciji ZOP „Parmigiano Reggiano“. Odgovor na to vprašanje bo pomagal razjasniti obseg obveznosti, ki jo državam članicam nalaga Temeljna uredba, da na svojem ozemlju zagotovijo skladnost s to uredbo.
V – Ali je ime „Parmesan“ zaščiteno na podlagi registracije ZOP „Parmigiano Reggiano“?
A – Bistvene trditve strank
1. Komisija
15. Komisija, ob podpori italijanske vlade, navaja, da je pojem „Parmesan“ pravilen prevod označbe porekla „Parmigiano Reggiano“. Prevod, kot je zaščitena označba porekla v jeziku države izvora, je izključno rezerviran za proizvode, ki ustrezajo obvezni specifikaciji. Zgodovina označbe „Parmigiano Reggiano“ kaže na tesno povezanost med sirom, regijo, kjer se ga proizvaja, in imenom „Parmesan“, ki zato nikakor ni generično ime.
16. Vendar tudi če ne predpostavljamo, da je „Parmesan“ prevod celotne ZOP „Parmigiano Reggiano“, je beseda „Parmesan“ dobeseden prevod besede „parmigiano“ v francoščino, iz katere se je pred stoletji prenesla v nemščino in druge jezike. Prevod temeljnega elementa „Parmigiano“ je zaščiten, ker po pravu Skupnosti registracija označbe z več izrazi podeljuje enako zaščito tako temeljnim elementom kot sestavljeni označbi kot celoti. Temeljna uredba zato ne zahteva registracije vsakega posamičnega elementa, da bi bil dejansko zaščiten v sestavljeni označbi, ampak domneva, da je vsak element zaščiten. To pomeni, da tudi če velja, da Parmesan ni prevod ZOP „Parmigiano Reggiano“, ampak le dobeseden prevod temeljnega elementa „Parmigiano“, je prevod „Parmesan“ nujno zaščiten kot posledica zaščite označbe „Parmigiano Reggiano“.
17. Le če zadevna država članica med postopkom registracije sestavljene označbe naznani Komisiji, da ne zahteva zaščite za določene dele označbe, temeljni element sestavljene označbe ne bi užival zaščite po Temeljni uredbi, kadar bi bil uporabljen samostojno. Komisija bi to morala upoštevati ob sprejetju Registracijske uredbe, tako da bi v opombi navedla, da ni bila zahtevana zaščita za obravnavani temeljni element sestavljene označbe. Pri označbi porekla „Parmigiano Reggiano“ nobeden od dveh temeljnih elementov ni bil omenjen v taki opombi.
18. Poleg tega ne obstajajo tehtni razlogi za nemško stališče, da za izraz „parmigiano“, kadar se uporablja posebej, velja, da je generično ime v smislu člena 3 Temeljne uredbe, ki ga potrošniki ne povezujejo z določenim geografskim območjem. Še več, prevod „Parmesan“ se ni razvil, da bi postal generičen izraz.
19. Seveda lahko sčasoma in z uporabo geografska označba postane generičen izraz v smislu, da potrošniki gledajo nanjo bolj kot na oznako določene vrste proizvoda in ne kot na oznako geografskega porekla proizvoda, kar se je, na primer, zgodilo v primeru označb „Camembert“ in „Brie“.
20. Vendar v tej zadevi Komisija poudarja, da je zgodovinsko vedno obstajala tesna povezava med določeno geografsko regijo v Italiji, od koder prihaja sir, in izrazom „Parmesan“, kar dokazuje, da pojem ni nikoli, v nobenem obdobju, izgubil geografske konotacije. Zato ime Parmesan ni generičen pojem, ki se ga lahko loči od zaščitene označbe porekla „Parmigiano Reggiano“.
21. Če bi bilo ime „Parmesan“ resnično nevtralen izraz brez te konotacije, ne bi bilo verodostojne razlage za napore proizvajalcev ponaredkov, da z besedami ali slikami vzpostavijo povezavo med svojimi proizvodi in Italijo.
22. Dejstvo, da so do leta 2000 na ozemlju Italije proizvajali sir, imenovan „Parmesan“, ki ni ustrezal obvezni specifikaciji za „Parmigiano Reggiano“, ne pomeni, da je bil izraz generičen pojem v Italiji za trde sire različnega porekla, saj je bil zadevni sir izključno namenjen za izvoz v države, kjer izraz „Parmesan“ ni užival posebne zaščite po načelu geografske zaščite. Šele od 21. junija 1996, ko je stopila v veljavo Registracijska uredba, je označba „Parmigiano Reggiano“ zaščitena na ravni Skupnosti.
23. V vsakem primeru bi uporaba označbe „Parmesan“ za sir, ki ne ustreza specifikaciji „Parmigiano Reggiano“, pomenila navajanje ZOP, ki je prepovedano s členom 13(1)(b) Temeljne uredbe.
24. Skladno s tem je dajanje v promet sira z označbo „Parmesan“, ki ne ustreza obvezni specifikaciji, kršitev člena 13(1)(b) navedene uredbe.
2. Nemška vlada
25. Nemška vlada ob podpori danske in avstrijske vlade trdi, da „Parmesan“ ni prevod ZOP „Parmigiano Reggiano“ v nemščino, ampak generično ime, ki se uporablja za označevanje vrste trdih sirov, ki se jih strga ali pa so namenjeni strganju, ki med drugim vključuje tudi „Parmigiano Reggiano“.
26. Označba porekla je predmet zaščite člena 13 Temeljne uredbe v natančno taki obliki, kot je bila registrirana. Na podlagi sodbe Sodišča v zadevi Chiciak in Fol(4) ne moremo sklepati drugače.
27. Ker je „Parmesan“ celo po mnenju Komisije dobeseden prevod izraza „parmigiano“’, uporaba besede „Parmesan“ ne krši zaščite, ki jo člen 13(1)(b) Temeljne uredbe zagotavlja označbi „Parmigiano Reggiano“.
28. Dalje, v kontekstu sodbe Sodišča v zadevi Bigi(5) je italijanska vlada sama izrecno potrdila, da namenoma ni registrirala označbe „Parmigiano“. V teh okoliščinah, ko ne obstaja registracija, označba „Parmigiano“ sama po sebi ne more uživati zaščite po pravu Skupnosti.
29. V zvezi s tem moram prav tako izpostaviti, kot prikazujeta položaj v Italiji in drugih državah članicah ter zakonodaja na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti, da je izraz „parmigiano“, kadar ga uporabljamo samostojno, treba šteti za generično ime v smislu člena 3 Temeljne uredbe. Zato v skladu s členom 13(1), drugi stavek, Temeljne uredbe izraz „parmigiano“ zaradi generičnega značaja ne more uživati zaščite Temeljne uredbe.
30. Vsekakor je v kontekstu postopka ugotavljanja kršitev odločilno, ali se beseda „Parmesan“ šteje za generičen izraz v Nemčiji, in jasno je, da je beseda „Parmesan“ v Nemčiji vedno bila generična označba za trde sire, ki se jih strga ali so namenjeni strganju.
31. Nemška vlada podredno predlaga, da tudi če izraz „parmigiano“ ne šteje za generično označbo, uporaba prevoda „Parmesan“ ne bi avtomatično pomenila zlorabe ZOP „Parmigiano Reggiano“. Uporaba prevoda ZOP in a fortiori posameznih elementov ZOP pomeni kršitev po členu 13(1)(b) le, če prevod dejansko pomeni navajanje ZOP.
32. Takega navajanja ni bilo v primeru imena „Parmesan“, ki se je razvijal neodvisno od označbe „Parmigiano Reggiano“ in je v stoletjih postal generična označba v pogovornem jeziku potrošnikov. Ta razvoj je svojstven tej oznaki in se je zgodil v Nemčiji in drugih državah članicah. Zato uporaba izraza „Parmesan“ ne pomeni zlorabe ali navajanja zaščitene označbe „Parmigiano Reggiano“.
B – Presoja
1. Načelo: široka zaščita
33. Kot posledica registracije označbe „Parmigiano Reggiano“ je njena uporaba rezervirana izključno za proizvajalce, ki delujejo na omejenem geografskem območju v Italiji in proizvajajo ta sir v skladu z obvezno specifikacijo za ZOP.
34. Pravo Skupnosti zagotavlja širok obseg zaščite za ZOP(6). Zaščito določa člen 13 Temeljne uredbe. Po členu 13(1)(b) je registrirana označba zaščitena proti vsaki zlorabi, posnemanju ali navajanju, tudi če je pravo poreklo proizvoda označeno ali če je zaščiteno ime prevedeno ali mu je dodan izraz kot je „slog“, „tip“, „metoda“, „kakor se proizvaja v“, „imitacija“ in podobno.
2. Omejitev: generičnost imena
35. Pomembno omejitev obsega zaščite, zagotovljene registriranim ZOP, opredeljuje dejstvo, da so generična imena izvzeta iz obsega zaščite po Temeljni uredbi.
36. V skladu s členom 3(1) Temeljne uredbe „za namene te uredbe pomeni ‚ime, ki je postalo generično‘ime kmetijskega proizvoda ali živila, ki je, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil ta proizvod ali živilo prvotno proizvedeno ali trženo, postalo splošno ime kmetijskega proizvoda ali živila“.
37. Zato glede na geografske podatke to pomeni proces generalizacije ali erozije imena, ki se nanaša na kraj, najpogosteje kraja, kjer so dano živilo prvotno proizvajali. Primeri geografskih imen, ki so bila predmet takega procesa, so „Roquefort“ (imenovan po kraju v Franciji) ali „sir Edam“ (imenovan po mestu na Nizozemskem).
38. Temeljna uredba omenja generični značaj izraza v treh povezavah. Prvič, ta uredba določa, da generični izrazi ne smejo biti registrirani (člen 3(1)); drugič, zaščitena imena ne smejo postati generična (člen 13(3)); in, tretjič, generični elementi registrirane označbe niso zaščiteni (člen 13(1), drugi stavek).
39. V tem primeru ne razpravljamo o prvem in drugem vprašanju o obsegu člena 3(1) oziroma člena 13(1), ker je bila registrirana označba „Parmigiano Reggiano“, za katero se ne trdi, da je generična in katere registracija zato ni bila vprašljiva.
40. V tej zadevi se trdi, da sta besedi „Parmesan“ in „parmigiano“ generični, vendar pa se tega ne trdi za registrirano ZOP „Parmigiano Reggiano“ kot celoto. Tako se vprašanje generičnosti v tem primeru pojavlja v kontekstu člena 13(1), drugi stavek, ki izključuje zaščito generičnih elementov sestavljene ZOP. Ta pravni okvir je drugačen od tistega v zadevah Feta, kjer je šlo za vprašanje generičnega značaja označbe, vložene za registracijo.
3. Ali izraz „Parmesan“ sodi v obseg zaščite v skladu s členom 13 Temeljne uredbe?
41. Označba je običajno registrirana v jeziku države porekla ZOP. Tako je, na primer, Francija registrirala ZOP „Camembert de Normandie“ in Nemčija „Altenburger Ziegenkäse“. Prevodi teh ZOP v druge uradne jezike EU niso posebej registrirani, razen če se več jezikov uporablja na ozemlju države članice porekla ZOP. V tem primeru bo ZOP praviloma registriran v jezikih, ki se uporabljajo na območju proizvodnje proizvodov z ZOP.
42. Ker prevodi ZOP načeloma niso registrirani, se zastavlja vprašanje, ali je prevod ZOP zaščiten v enakem obsegu kot sam registrirani ZOP. Iz besedila („četudi [...] je zaščiteno ime prevedeno“) člena 13 (1)(b) izhaja, da so prevodi registriranih ZOP načeloma zaščiteni v istem obsegu kot ZOP v jeziku izvirnika. Poleg tega po mojem mnenju ta pristop potrjuje sodba Sodišča v zadevi Bigi, kjer je Sodišče presodilo, da zaščita, zagotovljena po členu 13(1)(b) Temeljne uredbe, enako velja tudi za prevode ZOP(7).
43. Vendar Temeljna uredba ne govori o tem, kako določiti, kaj je prevod ZOP. Ni verjetno, da bo to vprašanje pogosto povzročalo težave, saj v večini primerov ZOP ne bodo prevedeni, ampak se bodo uporabljali v jeziku države porekla ZOP ali pa bo prevod tako dobeseden, da ne bo puščal nikakršnega dvoma.
44. V tem primeru ni tako. Nesporno je, da je bil „Parmigiano Reggiano“ registriran po poenostavljenem postopku, ki ga določa člen 17 Temeljne uredbe, in da uživa zaščito po členu 13 Temeljne uredbe, je pa sporno, ali se „Parmesan“ šteje za prevod ZOP „Parmigiano Reggiano“ v smislu Temeljne uredbe in ali bi zato moral uživati zaščito, ki jo zagotavlja Temeljna uredba.
45. V sodbi Bigi(8) je bilo vprašanje, ali je „Parmesan“ pravilen prevod „Parmigiano Reggiano“, predloženo Sodišču z ugovorom nedopustnosti.
46. Generalni pravobranilec P. Léger je menil, da, upoštevajoč zgodovinski in etimološki razvoj označbe, lahko štejemo, da je „Parmesan“ bolj „zvest“ kot dobeseden prevod ZOP in da so imena „parmigiano“ ali „Parmesan“ in „Parmigiano Reggiano“ medsebojno zamenljiva in enakovredna(9).
47. Vendar je Sodišče zgolj navedlo, da je večina držav članic, ki so vložile pisna stališča(10), menila, da sta „Parmigiano Reggiano“ in „Parmesan“ enakovredna, in odločilo, da še zdaleč ni jasno, da je „Parmesan“ postal generičen(11). Na tej osnovi je zavrnilo ugovor nedopustnosti, ki ga je vložila Nemčija.
48. Za potrebe tega primera lahko poudarimo, da med strankami ni sporno, da Parmesan ni dobesedni prevod „Parmigiano Reggiano“ v nemščino, ampak gre za ime, ki izvira iz prevoda „parmigiano“ v francoščino, enega temeljnih elementov ZOP „Parmigiano Reggiano“. Sporno je to, kar priznava Komisija, ali je „Parmesan“ tudi nemški prevod, izposojen iz francoskega jezika, označbe porekla „Parmigiano Reggiano“.
49. Po mojem mnenju morajo oba izraza potrošniki šteti na splošno za enakovredna, če želimo pojem „Parmesan“ šteti kot prevod „Parmigiano Reggiano“ v smislu člena 13(1)(b) Temeljne uredbe.
50. Navedbe Komisije v postopku sicer kažejo na to, da ime „Parmesan“ prvotno izvira iz označbe „Parmigiano“, ki označuje sir, ki se proizvaja v regiji Parma, ne dokazujejo pa, da se beseda „Parmesan“ še vedno šteje za enakovredno označbi „Parmigiano Reggiano“, ki se ekskluzivno nanaša na določeno vrsto sira, ki se proizvaja v Emilii-Romagni. Embalaža, ki jo je predložila Komisija, kaže le, da potrošniki lahko povežejo bes
