Zadeva C‑346/06

Dirk Rüffert, sodni upravitelj družbe Objekt und Bauregie GmbH & Co. KG

proti

Land Niedersachsen

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Celle)

„Člen 49 ES – Svoboda opravljanja storitev – Omejitve – Direktiva 96/71/ES – Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev – Postopki oddaje javnih naročil za gradnje – Socialno varstvo delavcev“

Povzetek sodbe

1.        Svoboda opravljanja storitev – Napotitev delavca na delo v okviru opravljanja storitev – Direktiva 96/71

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71, člena 3(1) in 8)

2.        Svoboda opravljanja storitev – Napotitev delavca na delo v okviru opravljanja storitev – Direktiva 96/71

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71, člen 3)

3.        Svoboda opravljanja storitev – Napotitev delavca na delo v okviru opravljanja storitev – Direktiva 96/71

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71)

4.        Svoboda opravljanja storitev – Omejitve – Napotitev delavca na delo v okviru opravljanja storitev

(člen 49 ES; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71, člen 3(1))

1.        Zakonski ukrep, s katerim se naročniku predpiše, da lahko za izvedbo javnih naročil za gradnje izbere le podjetja, ki se ob oddaji ponudbe pisno zavežejo, da bodo svojim delavcem za izvajanje zadevnih storitev izplačevala najmanj takšno plačo, kot je določena v veljavni kolektivni pogodbi v kraju, kjer se te storitve izvajajo, pri čemer navedene pogodbe ni mogoče opredeliti kot splošno veljavno, urne postavke ne določa v skladu z eno od možnosti, opredeljenih v členu 3(1), prvi pododstavek, prva in druga alinea, in (8), druga alinea, Direktive 96/71 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev. Take urne postavke zato ni mogoče šteti za minimalno urno postavko v smislu člena 3(1), prvi pododstavek, točka (c), iste direktive, ki jo lahko države članice na podlagi te direktive v okviru čezmejnega opravljanja storitev naložijo podjetjem s sedežem v drugih državah članicah.

(Glej točke 26, 30 in 31.)

2.        Člena 3(7) Direktive 96/71 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ni mogoče razlagati tako, da državi članici gostiteljici omogoča, da izvajanje storitev na svojem ozemlju pogojuje z upoštevanjem pogojev za delo in zaposlitev, ki presegajo prisilne predpise glede minimalnega varstva. Direktiva 96/71 glede zadev iz člena 3(1), prvi pododstavek, točke od (a) do (g), namreč izrecno določa stopnjo varstva, ki ga lahko država članica gostiteljica naloži podjetjem s sedežem v drugi državi članici v korist njihovim delavcem, napotenim na ozemlje te države članice gostiteljice. Zato je s pridržkom možnosti, ki jo imajo podjetja s sedežem v drugih državah članicah, da v državi članici gostiteljici, predvsem v okviru obveznosti, ki jo imajo do svojega napotenega osebja, prostovoljno pristopijo h kolektivni pogodbi, ki je morebiti ugodnejša, raven varstva, ki ga je treba zagotoviti napotenim delavcem na ozemlju države članice gostiteljice, načeloma omejena z ravnijo varstva, predvidenega v členu 3(1), prvi pododstavek, točke od (a) do (g), Direktive 96/71, če navedeni delavci ne uživajo ugodnejših pogojev za delo in zaposlitev v zvezi z zadevami, določenimi v navedeni določbi, že na podlagi zakona ali kolektivnih pogodb v matični državi članici.

(Glej točki 33 in 34.)

3.        Država članica na podlagi Direktive 96/71 podjetjem s sedežem v drugih državah članicah nima pravice naložiti urne postavke, določene v kolektivni pogodbi, ki velja v kraju, kjer se zadevne storitve izvajajo, in ni bila razglašena za splošno veljavno, s tem da z zakonskim ukrepom naročniku predpiše, da lahko za izvedbo javnih naročil za gradnje izbere le podjetja, ki se ob oddaji ponudbe pisno zavežejo, da bodo svojim delavcem za izvajanje zadevnih storitev izplačevala najmanj takšno plačo, kot je določena v navedeni kolektivni pogodbi.

(Glej točko 35.)

4.        Direktiva 96/71 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev v skladu z razlago z vidika člena 49 ES nasprotuje zakonskemu ukrepu, s katerim organ države članice naročniku predpiše, da lahko za izvedbo javnih naročil za gradnje izbere le podjetja, ki se ob oddaji ponudbe pisno zavežejo, da bodo svojim delavcem za izvajanje zadevnih storitev izplačevala najmanj takšno plačo, kot je določena v veljavni kolektivni pogodbi v kraju, kjer se te storitve izvajajo, če ta plača ni določena v skladu z eno od možnosti, predvidenih v členu 3(1) in (8) Direktive.

Zakonodaja, ki izbranim ponudnikom za izvedbo javnih naročil za gradnje in, posredno, njihovim podizvajalcem nalaga, naj izplačujejo najmanj takšno plačo, kot je določena v taki kolektivni pogodbi, lahko s tem ponudnikom storitev s sedežem v drugi državi članici, kjer so minimalne plače nižje, naloži dodatne ekonomske stroške, ki lahko privedejo do prepovedi, ovir ali zmanjšanja privlačnosti izvajanja njihovih storitev v državi gostiteljici. Zato lahko tak ukrep pomeni omejitev v smislu člena 49 ES.

Take omejitve ni mogoče upravičiti s ciljem varstva delavcev, če urna postavka, določena s tako kolektivno pogodbo, na podlagi zadevne zakonodaje zavezuje le del gradbenega sektorja – ker se navedena zakonodaja nanaša le na javna, ne pa tudi na zasebna naročila in ker navedena kolektivna pogodba ni bila razglašena za splošno veljavno – in če ni mogoče ugotoviti, da je varstvo, ki izhaja iz take urne postavke, za delavca v gradbenem sektorju nujno le, če je zaposlen v okviru javnega naročila za gradnje, ne pa tudi če dela v okviru zasebnega naročila.

Navedene omejitve iz istih razlogov tudi ni mogoče upravičiti s ciljem varstva neodvisne organizacije poklicnega delovanja, ki jo zagotavljajo sindikati.

(Glej točke od 36 do 43 in izrek.)

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 3. aprila 2008(*)

„Člen 49 ES – Svoboda opravljanja storitev – Omejitve – Direktiva 96/71/ES – Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev – Postopki oddaje javnih naročil za gradnje – Socialno varstvo delavcev“

V zadevi C‑346/06,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Celle (Nemčija) z odločbo z dne 3. avgusta 2006, ki je prispela na Sodišče 11. avgusta 2006, v postopku

Dirk Rüffert, sodni upravitelj družbe Objekt und Bauregie GmbH & Co. KG,

proti

Land Niedersachsen,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi: C. W. A. Timmermans (poročevalec), predsednik senata, J. Makarczyk, P. Kūris, J.-C. Bonichot, sodniki, in C. Toader, sodnica,

generalni pravobranilec: Y. Bot,

sodni tajnik: B. Fülöp, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 5. julija 2007,

ob upoštevanju stališč, so jih predložili:

–        za Land Niedersachsen R. Thode, odvetnik,

–        za nemško vlado M. Lumma, zastopnik,

–        za belgijsko vlado A. Hubert, zastopnica,

–        za dansko vlado J. Bering Liisberg, zastopnik,

–        za francosko vlado G. de Bergues in O. Christmann, zastopnika,

–        za Irsko D. O’Hagan, zastopnik, skupaj z N. Traversom, BL, in B. O’Moorom, SC,

–        za ciprsko vlado E. Neofitou, zastopnica,

–        za avstrijsko vlado M. Fruhmann, zastopnik,

–        za poljsko vlado E. Ośniecka-Tamecka in M. Szymańska, zastopnici, ter A. Dzięcielak, izvedenka,

–        za finsko vlado E. Bygglin, zastopnica,

–        za norveško vlado A. Eide in E. Sivertsen, zastopnika,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti E. Traversa in C. Ladenburger, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 20. septembra 2007

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 49 ES.

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med M. Rüffertom, sodnim upraviteljem družbe Objekt und Bauregie GmbH & Co. KG (v nadaljevanju: Objekt und Bauregie), in Land Niedersachsen zaradi odpovedi podjemne pogodbe, ki jo je slednja sklenila z navedeno družbo.

 Pravni okvir

 Skupnostna ureditev

3        Člen 1 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL 1997, L 18, str. 1) z naslovom „Področje uporabe“ določa:

„1.      Ta direktiva se uporablja za podjetja s sedežem v kateri od držav članic, ki v okviru čezmejnega opravljanja storitev napotijo delavce v skladu [z odstavkom] 3 na ozemlje katere od držav članic.

[…]

3.      Ta direktiva se uporablja, kolikor podjetja iz odstavka 1 uporabljajo katerega od naslednjih čezmejnih ukrepov:

(a)       napotijo delavce na ozemlje katere od držav članic na lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi pogodbe, sklenjene med podjetjem, ki je delavce napotilo, in pogodbenico, kateri so storitve namenjene, pod pogojem, da v času napotitve obstaja delovno razmerje med podjetjem, ki delavca napoti, in delavcem;

[…]“

4        Člen 3 Direktive 96/71 z naslovom „Določbe in pogoji za zaposlitev“ določa:

„1.      Države članice poskrbijo, da ne glede na to, katera zakonodaja se uporablja za delovno razmerje, podjetja iz člena 1(1) zagotovijo delavcem, ki so napoteni na njihovo ozemlje, pogoje za delo in zaposlitev v zvezi z naslednjimi zadevami, ki so urejene v državi članici, v kateri se opravlja delo:

–        z zakonom ali drugim predpisom

in/ali

–        s kolektivnimi pogodbami ali arbitražnimi odločbami, razglašenimi za splošno veljavne v smislu odstavka 8, kolikor zadevajo dejavnosti, omenjene v Prilogi:

[…]

(c)      minimalne urne postavke, tudi za nadurno delo; ta točka se ne uporablja za programe dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja;

[…]

V tej direktivi je koncept minimalnih urnih postavk iz odstavka 1 točke (c) opredeljen z nacionalno zakonodajo in/ali prakso države članice, na katere ozemlje je delavec napoten.

[…]

7.      Odstavki od 1 do 6 ne onemogočajo uporabe za delavce ugodnejših pogojev za delo in zaposlitev.

[…]

8.      ‚Kolektivne pogodbe ali arbitražne odločbe, razglašene za splošno uporabne‘ pomenijo kolektivne pogodbe ali arbitražne odločbe, ki jih morajo spoštovati vsa podjetja na zadevnem geografskem območju in poklicu ali panogi.

Če ni sistema za razglasitev kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb za splošno veljavne v smislu prvega pododstavka, se lahko države članice odločijo, da izhajajo iz:

–        kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb, ki imajo splošen učinek za vsa podobna podjetja na zadevnem geografskem območju in poklicu ali panogi

in/ali

–        kolektivn[ih] pogodb, sklenjen[ih] med najbolj reprezentativnimi organizacijami delodajalcev in delavcev na nacionalni ravni in ki se jih uporablja na ozemlju celotne države,

pod pogojem, da njihova uporaba s strani podjetij iz člena 1(1) zagotavlja v zadevah, navedenih v prvem pododstavku odstavka 1 tega člena, enako obravnavanje v teh podjetjih in v drugih podjetjih iz tega pododstavka, ki so v podobnem položaju.

[…]“

 Nacionalna ureditev

5        Zakon zvezne dežele Spodnje Saške o oddaji javnih naročil (Landesvergabegesetz Nds., v nadaljevanju: deželni zakon) vsebuje določbe s področja oddaje javnih naročil v vrednosti najmanj 10.000 eurov. V obrazložitvi zakona je navedeno:

„Ta zakon je namenjen obvladovanju motenj konkurence, ki se pojavljajo v sektorjih gradbeništva in lokalnega javnega prevoza zaradi zaposlovanja poceni delovne sile, in zmanjševanju bremen, ki nastajajo za sisteme socialne varnosti. V ta namen določa, da lahko naročniki naročila za gradnje in lokalni javni prevoz oddajo le podjetjem, ki izplačujejo plače, določene v kolektivnih pogodbah v kraju, kjer se storitve izvajajo.

[…]“

6        Člen 3(1) deželnega zakona z naslovom „Spoštovanje kolektivnih pogodb“ določa:

„Pogodbe o naročilih gradnje se dodelijo le podjetjem, ki se ob oddaji ponudbe pisno zavežejo, da bodo svojim delavcem za izvajanje zadevnih storitev izplačevala najmanj takšno plačo, kot je določena v veljavni kolektivni pogodbi v kraju, kjer se te storitve izvajajo. Naročila za gradnje v smislu prvega stavka pomenijo storitve na področju gradbenih in zaključnih del. Prvi stavek se nanaša tudi na oddajo javnih naročil za izvajanje storitev javnega lokalnega potniškega prometa.“

7        Člen 4(1) navedenega zakona z naslovom „Uporaba podizvajalcev“ d